Strokovnjaki so v letu 2020 brali

Več kot 50 let je imel Charlie “Tremendous” Jones v svojem življenju preprosto, toda izjemno poslanstvo: pomagati ljudem v življenju s pomočjo branja.

Nanj smo se spomnili predvsem zaradi ene posebne stvari, ki jo je izrekel:

“Čez pet let boste enaka oseba kot danes, razen ljudi, ki jih boste srečali in knjig, ki jih boste prebrali.” (v originalu “You will be the same person in five years as you are today, except for the people you meet and the books you read.”)

Članek je razdeljen na dva dela. V prvem delu se dotikamo bralnih navad Slovencev in s pomočjo dr. Mihe Kovača osvetljujemo tematiko, v drugem delu pa predstavljamo bralne navade nekaterih slovenskih strokovnjakov in znanstvenikov.

Igor Bratož je pred dobrim letom takole zapisal: “…beremo čedalje manj, manj berejo tudi tisti, ki so prej brali v angleščini, število tistih, ki v enem letu ne kupijo niti ene knjige, se je med letoma 2014 in 2019 dvignilo za 4 odstotke na 53 odstotkov, število tistih, ki so se sami opredelili za nebralce, se je v zadnjih petih letih povečalo za 4 odstotne točke, 7 odstotkov kupcev knjig svojih nakupov ne prebere, ampak porabi za obdarovanje…”

Ali nas morajo te številke skrbeti?

Raziskovanje bralnih in kupnih navad, povezanih s slovensko knjigo, je resneje začel Gregor Kocijan leta 1973 z raziskavo Knjiga in bralci. Na tem mestu bi omenil obsežne knjižne raziskave z naslovom “Knjiga in bralci”. Zadnja je iz leta 2019 in nosi rimsko številko VI, katere soavtor je dr. Miha Kovač.

Miha Kovač je redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med drugim se raziskovalno ukvarja s svetovnim knjižnim trgom in knjigo kot medijem. In zato je idealna oseba, ki lahko odgovori na nekatera vprašanja.

Slovenske bralne navade povedo nekaj o miselnosti, zanimanjih in lastnostih bralcev, hkrati pa omogočajo vpogled v stanje družbe – toda kaj govorijo bralne navade o slovenskih strokovnjakih?

Za namene osvetlitve bralnih navad smo dr. Mihu Kovaču postavil nekaj vprašanj:

1. Kako vi ločujete branje od branja knjig?

Predvsem danes beremo več kot kdaj koli doslej, a na nove načine. Spletne vsebine na zaslonih telefonov ponavadi zgolj preletavamo. V nekoliko daljše vsebine se vživimo, najbolj zahtevna oblika branja pa je globoko branje, ko usvajamo pomene novih besed, se srečujemo z novimi, zahtevnejšimi besednimi zvezami in se na ta način učimo misliti. Ta zadnja oblika branja je seveda kognitivno najbolj zahtevna in eden od temeljev osebne, pa tudi družbene rasti.

2. Zakaj se knjig ne more prodajati kot se čevlje? (Oz. kot naj bi izustil nekoč eden od direktorjev založbe, v kateri ste bili zaposleni: “Knjiga je artikel tako kot čevelj, ne boste me s to kulturo tle basal.”)

Oh, tudi če knjigo razumemo zgolj kot artikel, je bistveno drugačna od čevlja. Si predstavljate trgovino s čevlji, v kateri bi denimo imeli 30.000 različnih modelov, namenjenih kupcem glede na njihovo razpoloženje, starost, zanimanje, stopnjo izobrazbe in intelektualno zahtevnost, pri čemer gredo nekateri “modeli” iz mode takoj, nekateri pa so priljubljeni desetletja?

Že to, da lahko vodimo evidenco o tako široki ponudbi različnih izdelkov, zahteva posebna informacijska orodja in znanja, ki so v temelju drugačna od znanja nekoga, ki se ukvarja s čevlji… Sicer pa je za knjige značilno, da imajo tako rekoč dvojno naravo: glede na njihove vsebine praviloma sodijo v kulturno in izobraževalno sfero, hkrati pa jih proizvajamo in tržimo po tržnih načelih.

Ta dvojnost pogosto povzroča napetosti, nesporazume in konflikte, saj tržna načela zahtevajo profitabilnost vsakega izdelka, kulturna narava pa, da so vsebine pač na voljo vsem in ves čas, profit gor ali dol. To osnovno nasprotje znotraj knjigotrštva rešuje kulturna politika, z mrežo knjižnic, subvencijami za založbe in avtorje, in podobno.

3. Ali moramo biti pesimisti glede prihodnosti branja v Sloveniji? V nekem intervjuju ste dejali, da Slovenija ni izrazito bralska dežela. To velja še posebno, ko jo primerjamo z eno najbolj razvitih držav na tem področju, Norveško. Toda, kje se dejansko rangiramo v EU?

Globalno gledano smo seveda visoko. Če pa se umestimo tja, kamor sodimo, se pravi v druščino razvitih držav, smo po bralnih navadah in velikosti domačih knjižnic – ki so svojevrsten indikator bralne kulture – precej na repu, tudi za nekaterimi vzhodno in srednje-evropskimi državami, kot sta Češka in Estonija.

4. Raziskave o branosti in bralnih navadah ponavadi vsaj v Sloveniji kažejo žalostno sliko. Tudi sami ste že povedali, da tega izziva ne morejo rešiti ne knjižničarji, ne založniki, niti avtorji. Kar pogrešamo, so koraki v smer rešitev. Recimo, da hočemo imeti čez 20 let primerjalno statistiko na področju branja, kot jo imajo Norvežani. Katere 3 akcijske korake (bodisi na nivoju države, družbe ali posameznikov) moramo napraviti že danes?

Oh, to ni odgovor, ki bi ga lahko dal en sam človek. Moje sanje so, da bi o tem uspeli organizirati široko, strokovno razpravo, ki bi pripeljala do ustreznih rešitev na tem področju, nato pa bi te rešitve posvojila tako leva kot desna politika.

Načeloma je sicer vzroke za upadanje bralnih navad razmeroma enostavno locirati v izobraževalnem sistemu, v vrednotah dobršnega dela prebivalstva, ki znanju niso naklonjene, nenazadnje pa tudi v načinu promoviranju branja…a kaj in kako uvesti spremembe, zahteva, kot rečeno, precej široko debato.

Sam sicer potrebo po branju opravičujem s tem, da je v spletni dobi knjiga idealen medij za trening osredotočanja, ki kot stransko posledico širi in poglablja naš besedni zaklad in nas uvaja v bolj zapletene stavčne konstrukcije, kot obstajajo v običajnem, pogovornem jeziku. Brez vsega tega ni mišljenja, zato je branje knjig v resnici trening za mišljenje.

5. Vaša raziskava je pokazala, da je eden od ključnih razlogov za stagnacijo bralnih navad v Sloveniji prav zmanjšanje števila najbolj intenzivnih bralcev med najvišje in srednje izobraženimi. Če bi vpeljali preprosto vzročno-posledično razlago, bi lahko rekli, da imamo v Sloveniji zaradi tega tudi manj kvalitetno znanstveno-raziskovalno sfero in dosežke, ki ne morejo seči najvišje. Kje je tu disonanca? V nekem intervjuju ste celo omenili fenomenalno besedno zvezo: “fejkamo izobraženost”. Ali slovenski strokovnjaki/znanstveniki berejo manj od …. norveških?

Slovenske znanosti glede dosežkov ne gre podcenjevati, na nekaterih področjih smo hudičevo dobri, sploh glede na majhnost. V Sloveniji vidim predvsem dva problema, prvi je ta, da smo zadnja tri desetletja imeli izjemno visok vpis na univerze, ki so skorajda že postale podaljšek srednje šole, ki je postala podaljšek osnovne šole.

Z množičnostjo je padla tudi kakovost. Hkrati s tem spričevala in diplome vedno bolj razumemo kot cilj sam po sebi: ogromno ljudi vztraja v izobraževalnem sistemu, ker hočejo certifikat, ki naj bi jih pripeljal do boljšega življenja, ne pa, da bi se tam zares česa naučili. Neprestane tožbe o preveliki zahtevnosti izobraževalnega sistema so zgolj eden od pokazateljev takega stanja.

Druga težava pa je, da smo raziskovalno sfero in univerze spremenili v kompleksen birokratski aparat, kjer je zbiranje točk, nabiranje citatov in projektov, skorajda že bolj pomembno od tistega, kar zares odkrijemo. S tem imajo težave povsod po svetu…a mi s svojo jugoslovansko/socialistično in avstro-ogrsko prtljago smo, kar se birokracije tiče, nenadkriljivi.

6. Nam lahko priporočate kakšno raziskavo o tem, kako berejo znanstveniki? Oz. odgovore na vprašanja npr. ali znanstveniki berejo v povprečju več, kakšni so razlogi, da znanstveniki berejo, ali znanstveniki v povprečju kupujejo več knjig, ali morajo biti danes znanstveniki tudi dobri znanstveni komunikatorji, da se njihove knjige dobro prodajajo (npr. Neil deGrasse Tyson, Brian Cox, Richard Dawkins, Lawrence Maxwell Krauss, Michio Kaku, Sam Harris ipd.)?

Ne poznam nobene tovrstne raziskave, je pa to super ideja za raziskavo! Sicer pa v znanosti opažamo zanimiv pojav, daleč najbolj vplivni so tisti znanstveniki, ki znajo – praviloma v knjižnem formatu – rezultate svojih in tujih raziskav preliti v jezik, razumljiv bralcem, ki niso znanstveniki. Te poljudne knjige povratno utrdijo potem tudi njihov vpliv v znanosti.

To je skorajda že pravilo: kot znanstvenik pišeš članke, če pa si zares frajer, napišeš poljudno knjigo, po možnosti tako, da jo vzame v roke veliko bralcev.

7. V letošnjem letu je bila izdana vaša najnovejša knjiga “Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih”. Verjamem, da je razlogov precej več, kot jih omenjate v knjigi. Nam lahko poveste par primerov razlogov, ki so bili v vašem ožjem izboru, a se niso uvrstili? Zakaj ne?

Ha, najprej je bilo razlogov za branje itak osem, potem pa je urednica knjige Urška Kaloper rekla, čakaj, ne more jih biti osem, naj jih bo ali sedem, tako kot palčkov pri Sneguljčici, ali pa deset, da bomo imeli okroglo število.

Odločil sem se za deset, tako da sem dva razloga malo bolj podrobno razdelal. Razlogi, ki so v knjigi, so načeloma vsi taki, da se jih da podpreti z raziskavami, zato tu kakega širšega izbora ni bilo. Sicer pa me, tudi raziskovalno, mori predvsem eno vprašanje: kakšna je povezava med bralnimi navadami ter inovativnostjo in – recimo temu tako – sposobnostjo uspešnega reševanja konfliktov v družbi.

Danes vemo, da med bralnimi navadami in tovrstno razvitostjo družb obstoji korelacija. Tisto, kar me zanima je, ali je ta povezava tudi kavzalna. Če bi imel dovolj časa in denarja, bi bila to raziskovalna hipoteza, s katero bi se ukvarjal naslednjih deset let.

8. Za konec malce bolj trivialno vprašanje: Ali obstaja kakšna knjiga, ki ste jo večkrat začeli brati, pa ste jo vedno znova odložili? Zakaj?

Oh, to je zame neprimerno vprašanje…zaradi narave dela gre skozi moje roke ogromno knjig in večine jih ne preberem do konca. Če obstajajo vice, jih bom najbrž moral po smrti tam vse prebrati, haha.

Kaj so v letu 2020 prebirali slovenski strokovnjaki?

O tem, kakšne so bralne navade slovenskih strokovnjakov (raziskovalcev, znanstvenikov,…) je pri nas malo napisanega. Toda branje je nekaj, čemur se ne more izogniti noben raziskovalec, ne glede na raziskovalno področje.

Še posebno doktorski študij zahteva veliko branja, predvsem znanstvenih člankov in monografij. Ali ob tem ostane še kaj časa za leposlovje?

Znanost je precej drugačna od te, ki jo vidimo npr. na televizijskih zaslonih.

V realnosti znanstveniki skoraj nikoli ne doživljajo t.i. “eureka momente”, kot naj bi ga doživel Arhimed, kot je odkril metodo za določanje prostornine teles nepravilnih oblik.

Če želite v znanosti postaviti res prava vprašanja in iz njih oblikovati vrhunske eksperimente, da bi nanje odgovorili, morate veliko prebrati. Res je, da znanstveniki berejo najprej o najnovejših ugotovitvah na svojem specifičnem področju, toda berejo tudi druge vrste .

Ko smo poslali vprašanja trinajstim Kunapipi strokovnim in znanstvenim komunikatorjem, so nam mnogi priporočili celo več kot eno knjigo, s čimer so razbili mit, da znanstveniki berejo le znanstveno/strokovno literaturo.

Vsem smo postavili 3 vprašanja:

1. Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?
2. Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?
3. Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

(Strokovnjaki niso navedeni po nobenem posebnem vrstnem redu.)

Alja Fabjan

Alja Fabjan je integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze zaintegrativno psihoterapijo, doktorantka Zakonske in družinske terapije in supervizorka v procesu. (Preberete si lahko tudi njen intervju.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

V tem letu sta mi najbolj ostali v spominu knjigi »He’s Scared, She’s Scared: Understanding the Hidden Fears That Sabotage Your Relationships«, avtorjev Julie Sokol in Stevena Carterja, ter »Dol mi visi«, Marka Mansona.

Prva na jasen način, podkrepljen s konkretnimi primeri, razlaga teorijo navezanosti ter razloge za izogibanje bližini in partnerskim odnosom, ki v zadnjem času močno povečuje pri obeh spolih.

Druga pa je nekoliko drugačen priročnik za samopomoč ter nas uči, da se upremo zapovedim »pozitivnega mišljenja«, si priznamo, da se včasih pač počutimo slabo in s tem postanemo dejansko bolj srečni.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Veselim se, ko bom imela čas za Lori Gottlieb in njeno »Morda pa se moraš z nekom pogovoriti« in knjigo, ki sta jo napisala oče in sin, Jorge in Demian Bucay »O starših in otrocih«.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Med branjem skoraj vsake knjige se mi utrne ideja o tem, da bi morala napisati svojo. Upam, da kmalu ?.

Nataša Durjava

Mag. Nataša Durjava je geštalt izkustvena družinska psihoterapevtka, mag. socialne pedagogike in delovna terapevtka. (Preberete si lahko tudi njen intervju.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

V  začetku letošnjega koledarskega leta sem se precej ukvarjala s tem, da zaradi vseh prtljag iz preteklosti nekako nisem več zmogla ohranjati ravnotežja in sem se soočala z izgorelostjo.

Prav v tistem času mi je več kot prav prišla v roke knjiga A. Bagole (Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke) , ki mi je na duhovit način dal uvid v stanje in željo ter moč za prestop v sfero bolj ustrezne pomoč zase. Tako da za to knjigo ne vem ali bi jo opredelila kot biografsko, kot strokovno ali kot »priročno«…

Strokovna knjiga, ki jo večkrat vzamem v roke pa je knjiga avtorice, psihoterapevtke Sue Johnson (Močno me objemi), v čustva usmerjene partnerske terapije in odnosov. Za to knjigo sem navijala, da bi jo prevedla Didakta že leta 2010, založbi Primus je to vendarle uspelo v letu 2017.

Toplo priporočam vsem parom. In da ne pozabim na uvodni – v knjigi- citat pesmi L. Cohena: »Odpleši me k lepoti z gorečo violino./Odpleši me skozi strah, skrij v varno me tišino./Dvigni me kot oljčno vejo, nesi me, golob, domov, odpleši me pod ljubezni krov./«

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Ne vem, zakaj še nisem odprla knjige Psi, čeprav jo imam doma, na hčerini polici, kot da čakam, da se bo zgodil čudež, ko jo bom vzela v roke.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Ideje ob branju knjig se mi stalno nizajo in to mi je tudi dodaten čar ob branju. Da življenje ni samoumevno in da se ga je treba naučiti. Da se lahko uprem tudi s češnjo, pentljo in zlatimi petami in vzamem življenje v svoje roke. Da mi mora biti mar tudi zame.

Anja Plemenitaš

Dr. Anja Plemenitaš je asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Zaposlena na Oddelku za psihiatrijo, UKC Maribor, na ženskem intenzivnem oddelku. (Preberete si lahko tudi njen intervju oz. poslušate podcaste Prehrana in tvoje duševno zdravje, Anskioznost med nosečnostjo, Poporodna depresija)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Strokovno:”Niedrig dosiertes Naltrexon” od Josef Pies, kjer sem se poučevala o delovanju opiatnega sistema na imunski sistem, pol strokovna je tudi od David A. Sinclair “Lifespan“, ki zanimivo prikazuje možnosti vplivanja na proces staranja, ki ga avtor gleda kot na patološki fenomen na katerega se da vplivati. Leposlovne knjige so tokrat ostale na suhem.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

V planu je kriminalka “Oblika Vode” od Andrea Camilleri. Sicer jih je več na moji polici za čas, ko bodo otroci več v šoli in samostojni.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Med branjem leposlovja hitro zatavam v domišljijski svet, ki je poln idej. Med strokovnimi pa se utrne kakšna o možnI zdravi navadi ali terapevtskem učinku zase ali za moje paciente.

Sara Kenda

Sara Kenda je mag. farmacije in specialistka klinične farmacije. Trenutno je zaposlena kot vodja lekarne v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. (Prisluhnite podcastu Zakulisje farmacevtke, ki smo ga opravili z njo.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Med strokovno literaturo v letu 2020 mi je najbolj v spominu ostala knjiga Minerali, vitamini in druge izbrane snovi, ki je izšla avgusta 2020 pri Slovenskem farmacevtskem društvu. To pa zato, ker je to edina knjiga s takšno vsebino v Sloveniji in ponuja čudovit vpogled v prisotnost vitaminov in mineralov v hrani, dokazov o tem, zakaj so pomembni ter kratke opise izraženih pomanjkanj ali toksičnosti le-teh.

Kar se leposlovne literature tiče pa branje letošnjega poletja, in sicer Belo se pere na 90 avtorice Bronje Žakelj. Zakaj? Ker me je po eni strani spravila do solz, po drugi pa vliva pozitiven pogled na vse prepreke, ki se v življenju pojavijo.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Veselim se marsikatere knjige, žal si pa res vzamem premalo časa za branje, predvsem leposlovne literature. Z veseljem bom prebrala katero izmed kriminalk Tadeja Goloba in še preostale knjige Neapeljskega cikla (Elena Ferrante), želela pa bi si ponovno prebrati tudi določena dela moderne književnosti, kot so npr. dela Alberta Camusa ali slovenskega pisatelja Draga Jančarja.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Vedno ob branju knjig, ki opisujejo življenjske zgodbe, pomislim na dejstvo, da ima vsak človek svojo zgodbo. Menim, da če bi lahko prebrali zgodbo posameznika, bi lažje razumeli njegova dejanja.

Tara Hughes

Tara Hughes je diplomirala na dunajski Univerzi Sigmunda Freuda (SFU) iz psihoterapevtske znanosti in se specializirala v integrativni geštalt terapiji na Fritz Perls inštitutu.

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Prebrala sem knjigo “Ko telo reče ne“, Gabor Maté – pustila je globok vtis, predvsem v smislu razširitve obzorij v povezavi z razumevanjem psihosomatskih obolenj. Avtor poglobljeno povezuje psihološko ozadje posameznika s fiziološkimi posledicami oz. boleznijo (od multiple skleroze do različnih rakov,…). Prispevala je k mojemu entuziazmu, da se lahko s poglobljenim delom na sebi  prepreči uresničitev še tako črnih genetskih “napovedi”.

Prav tako sem prebrala knjigo [psi], ki jo sama uvrščam v leposlovja. Avtor skozi različne zgodbe približa bralcu zanimive življenjske nauke, ki z vsakim spregovorijo na svoj način. Spremljanje glavnega junaka Erosa, ki se pomika med svetovi, me je spomnilo na moja vsakdanja prehajanja med svetovi oz “vlogami”- od mame, partnerke, strokovnjakinje, vodje centra, voznice,…

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Ravnokar sem si naročila cel kup knjig, ki naj bi prispela vsak hip. Tokrat sem se osredotočila na poglabljanje znanja za moje priprave na porod, zato se močno veselim knjig “Why oxytocin matters”, “Why postnatal depression matters” in “The second baby book:How to cope with pregnancy number two and create a happy home for your firstborn and new arrival”.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Med branjem knjige “Birth shock” sem pomislila kako pomembno bi bilo dodatno izobraževati ljudi zaposlene v zdravstvu o pomenu njihovega odnosa, izbiri besed, sposobnosti sočustvovanja s pacienti. To znatno vpliva na fiziološke procese v telesih in lahko bistveno spremeni proces zdravljenja oz. v primeru poroda, celoten potek procesa.

Barbara Perić

Dr. Barbara Perić, dr. med. je zaposlena na Oddelku za onkološko kirurgijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Večino časa posveti bolnicam z rakom dojke ter bolnicam/-kom s kožnim melanomom in rakom ščitnice. (Preberete si lahko tudi njen intervju.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Strokovne literature, ki se nanaša na onkologijo ne beremo iz knjig iz preprostega razloga; ko je knjiga izdana, je njena vsebina že stara. Tako aktualno znanje nabiramo iz člankov mednarodnih revij dostopnih prek knjižnice Onkološkega inštituta.

Preostalo branje igra vlogo “leposlovja” tudi, če se nanaša na medicino. Katere so moje najljubše knjige to leto? (Mimogrede, karantena me je prepričala v nakup Kindla). 1) o kirurgiji The Invention of Surgery: A History of Modern Medicine: From the Renaissance to the Implant Revolution, David Schneider 2) o zgodovini, katere me niso učili A History of Christianity: The First Three Thousand Years by Diarmaid MacCulloch, 3) delo sošolca z gimnazije David Movrin in Elżbieta Olechowska.

Classics and Class: Greek and Latin Classics and Communism at School, 4) na priporočilo dragega bolnika, kateremu gre dobro kljub temu, da je usoda do njega neizprosna Daniela Dvořákova, Črna Kraljica, Barbara Celjska.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Vedno tiste, katero trenutno berem. Bralne načrte oblikujem sproti, glede na razpoloženje, družbo,….

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Neznansko veliko bi se lahko naučili iz zgodovine in ne bi ponavljali slabih odločitev, ki so že nekoč že terjale visok človeški davek. To velja tako za kirurgijo kot za vsakdanje življenje – politiko in epidemijo. Skozi čas nam je šlo najbolje vedno takrat, ko smo strpno prisluhnili tistim s skrajno konzervativnimi idejami in tistim s sodobnimi pogledi na življenje in našli ravnotežje med obema strujama.

Jana Makuc

Dr. Jana Makuc, dr. med., univ. dipl. biol. je strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Medicinska stroka se tako hitro spreminja, da strokovno literaturo spremljam izključno v obliki aktualnih strokovnih člankov. Od prebranih knjig bi med »polstrokovno« oz. poljudno napisano literaturo, ki se dotika moje stroke, uvrstila »Smrtonosna zdravila in organiziran kriminal” (avtor Peter C. Gotzsche), ki opisuje vpliv farmacevtske industrije na zdravstvo.

Tovrstno literaturo presojam precej kritično, zagotovo pa ponuja drugačen način razmišljanja o aktualni problematiki polifarmacije, še posebej pri starejših. Všeč mi je bil tudi knjiga »Kratka zgodovina človeštva« (avtor Yuval Noah Harari), prav tako zaradi razmišljanja o vplivu ljudi na razvoj vsega.

Od leposlovja sem letos prebirala predvsem lahkotne skandinavske kriminalke, od katerih pa ne bi mogla katere prav posebej izpostaviti, saj jih berem prav zaradi tega – sprostitve in možnosti »odklopa«. Zadnja knjiga, ki je pustila vtis, je bila »Belo se pere na devetdeset (Bronja Žakelj).

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

RAC – biografski roman o življenju Radka Poliča (avtorica Petra Pogorevc). Prebirala sem podlistke v časopisu Večer in bila navdušena. Druga je »Sveta noč, zgaran na moč” (avtor Adam Kay).

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Cel kup idej. Z vidika dela, ki ga opravljam, sem bistveno bolj osredotočena na varnost v povezavi s poročanjem neželenih učinkov zdravil; prav tako se poskušamo s sodelavci več pogovarjati in bolje razumeti izkušnje bolnikov in njihovih svojcev, ko pridejo v bolnišnico.

Ljudmila Brezigar

Ljudmila Brezigar je univ. dipl. socialna delovka, certificirana psihodinamska psihoterapevtka z Evropsko diplomo iz psihoterapije (EDP) in registrirana plesno-gibalna psihoterapevtka. (Preberete si lahko tudi njen intervju.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Strokovna knjiga; Donald Kalsched; “Notranji svet travme” (arhetipske obrambe osebnega duha) Ostala mi je v spominu, ker sem se poglobila v razumevanje arhetipov v povezavi z osebno rastjo, kjer v poklicnem delu to tudi uporabljam. Leposlovna knjiga: “Kako sem postal, kar sem.” Irvin D. Yalom

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Caroline Carey: “Middle Earth Wisdom: from innocence to sovereignty“

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Že naslov knjige Irvina D. Yaloma me je pritegnil, saj se v svoji psihoterapevtski, plesno-gibalni praksi ukvarjam prav z istim vprašanjem tudi sama in z mano vsi klienti, ki jih spremljam na njihovi poti. Ob branju knjige “Kako sem postal, kar sem”… me je navdihnilo, da nekje tam tudi sama želim povzeti in napisati prav slednje “Kako sem postala, kar sem”, seveda z mojim naslovom. Sanje se rodijo z navdihom; zorenje, čas, vztrajnost, disciplina ga materializira….

Veronika Podgoršek

Dr. Veronika Podgoršek je doktorica znanosti iz področja družinske in zakonske terapije (Univerze v Ljubljani) in specializantka iz Objekt relacijske teorije in prakse na Mednarodnem psihoterapevtskem inštitutu (International Psychotherapy Institut – IPI) v Washingtonu D.C., ZDA.

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Med prebranimi strokovnimi knjigami morda najbolj rezonira The Gendered Brain avtorice Gine Rippon. Spodbudila me je v relativnejši razmislek o tem, koliko je v vlogah spolov potencialnega, koliko pa privzgojenega in kako se spremembe slednjega odražjo v sodobni družbi.

Izmed prebranega leposlovja bi izpostavila avtorico Lucio Berlin in njeno zbirko kratkih zgodb Priročnik za čistilke. Pripoveduje o majhnem, banalnem, vsakdanjem, nehotenem …, ki vedno je osnovna celica posameznikovega sveta.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Veselim se romana Mojstrovina Ane Schnabl. V njenih kratkih zgodbah Razvezani se je umetnost z druge strani približala istim vsebinam, ki jih srečujem v terapevtski sobi, zato nestrpno pričakujem, s kakšnimi karakterji preseneča v zadnjem romanu.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Knjige začnem brati v izobraževalni ali sprostitveni namen, skoraj vedno pa to preraste v tuhtanje o tem, kaj je bralcem iz psihološkega stališča tuje in na kakšen način bi jim tematike odnosov še lahko približala tudi v svojih knjigah. Razmišljanja ob branju omenjenih knjig so večinoma o sodobnih ženskah in njihovem dojemanju sebe in svojih vlog v svetu, ki se sooča s prevrednotenjem tradicije in spolov.

Tea Jedlovčnik

Tea Jedlovčnik, dr.med., je spec. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Trenutno je predstojnica kirurškega sektorja v Splošni Bolnišnici Novo mesto.

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Varuh mlade rži (ponovno), strokovne pa nobene, 🙂 berem bolj članke.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Deepa Chopra: SinhroUsoda.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Imam nešteto idej, ena izmed teh je *uk kartica…ki jo morda čaka celo uresničenje. 🙂

Helena Mole

Helena Mole, dr.med., spec. pediatrije je priznana pediatrinja ter zasebnica s koncesijo. Nastopa tudi kot predsednica Odbora za zasebno dejavnost ZZS in Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Ker obožujem knjige, jih kar veliko tudi kupim, zato me kup neprebranih stalno priganja k branju. Na tem kupu je več knjig, ki se jih veselim, pa nekako čakajo vsaka svoj primeren trenutek, od kriminalk do biografij in zgodovinskih romanov.

V iztekajočem letu je knjiga, ki se me je dotaknila in mi na nek način dala navdih, knjiga Sue Monk Kidd “In dobila je krila“. V njej sem našla potrditev, da je prav verjeti v boljši svet in biti dovolj pogumen, da tudi kaj spremeniš.

Strokovna literatura se po drobcih nenehno sestavlja v obliki člankov, izobraževanj, priročnikov.

Od ožjih strokovnih področij so pri meni zadnja leta v ospredju knjige o medicinski hipnozi pri otrocih, npr. Scripts & Stategies in Hypnotherapy with Children avtorice Lynde Hudson.

Ob dolgo načrtovanem nakupu ultrazvočnega aparata v ambulanti pa v decembru z veseljem osvežujem znanje pediatričnega ultrazvoka v knjigah avtorjev Riccabone in de Bruynove.

Hatije Ismaili

Hatije Ismaili, dr. med., spec. ginekologije in porodništva v Splošni bolnišnici Novo mesto, je bila v reviji Viva razglašena za Mojo ginekologinjo 2020. In ne le to – razglašena je bila tudi za Naj zdravnico 2020. (Preberete si lahko tudi njen intervju.)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

V letu 2020 sem prebrala knjigo Hanifa Kureishija TELO. V spominu mi je ostala najbolj zaradi gibanja čustev, humorja in ljubezni starševstva. Njegov humor me je navdihnil, ker ni klasična vrsta humorja, ampak želja po mladostniških letih, ki jih glavni junak želi še enkrat podoživeti. Iz strokovne literature pa v glavnem bere aktualne članke po svetu.

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Želim si v celoti prebrati knjigo o Barack Obami, POGUM ZA UPANJE.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Ja, ideje in misli ob branju knjige TELO, so bile prepletene s humorjem. Zanimivo bi bilo, da postanem dvajsetletnica. Sicer spet na začetku poti, ampak mladostno razigrana. Ampak samo trenutna misel prepletena s humorjem.. Vse drugo ne bi zamenjala. To kar sem danes, sem JAZ. Mozik življenja v katerega je vtkanih veliko lepih spominov, rojstev in rešenih življenj. Tega ne bi zamenjala nikoli.

Andreja Gornjec

Dr. Andreja Gornjec, dr. medicine, je specialistka ginekologije in porodništva. Ukvarja se z odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih in rakavih bolezni v področju zunanjega spolovila, nožnice, materničnega vratu, telesa maternice, jajcevodov in jajčnikov. (Prisluhnite ji lahko v podcastu Spolnost po raku dojk)

Katero strokovno in katero leposlovno knjigo ste prebrali v 2020, ki vam je ostala v spominu in zakaj?

Virginie Grimaldi: Ljubezen se skriva v majhnih stvareh. Knjiga te opomni na vsakodnevne majhne stvari, ki ti polepšajo dan in osmislijo življenje, v kolikor jih opaziš. V teh hitrih, pogosto površinsko naravnanih časih, jih pogosto več ne zaznamo in ne opazimo…

Dr. Nasha Winters. The Metabolic Approach to Cancer. Knjiga, ki govori o tem, kako in na kakšen način lahko sami prispevamo k preventivi nastanka in k boljšemu izhodu rakavih bolezni.

Matt Haig. Zapisi o živčnem planetu.

Strokovne stvari iz zadnjega ESGO kongresa

Katere knjige se veselite, da jo boste prebrali, pa še niste prišli do tja?

Bodi ti, spremeni svet.

Ali se spomnite kakšne ideje, ki se vam je utrnila med branjem teh knjig?

Nekako me te knjige obračajo nazaj k sebi oz človeka nazaj k svojim preprostim vsakodnevnim stvarem, s katerimi lahko naredimo največji vpliv na kvaliteto naših življenj….

Zakaj je branje koristno?

Podjetnik Mark Cuban pravi, da bere več kot tri ure in več na dan. Elon Musk, direktor podjetja SpaceX, pa pravi, da se je naučil grajenja raket z branjem knjig.

Verjamemo, da je včasih težko verjeti na besedo, da je branje koristno. Kljub vsem razpoložljivim dokazom.

Nedolgo nazaj (19. in 20. stoletje) je bila v Sloveniji pisana beseda temelj kulture in nacionalne identitete. V Sloveniji smo v 19. in 20. stoletju verjeli, da je pisana beseda temelj kulture in s tem naše nacionalne identitete.

V dobi malih digitalnih zaslonom, ki jih imamo v vsakem trenutku ob sebi (telefon, tablica, televizija), gledanje in poslušanje vsebin zahteva precej manj kognitivnih naporov kot branje knjig. (In kot vemo, najboljša linija je linija najmanjšega odpora).

Nekaj malega statistike in raziskav smo že predstavili v članku, tu se bomo dotaknili še nekaj konkretnih razlogov, zakaj je branje koristno.

Spodnji razlogi so prevedeni in povzeti po članku The Surprising Power of Reading Fiction: 9 Ways it Make Us Happier and More Creative in se v veliki meri ujemajo z razlogi, zakaj beremo knjige ustanovitelji Kunapipija.

Ker z branjem razširjamo naše besedišče, ker z branjem izboljšujemo naše pisne spretnosti, ker smo zaradi branja v manjši stopnji stresa, ker kot podjetniki dobivamo nove ideje, kako reševati določene probleme, ker smo na splošno bolj razgledani. (Imamo še veliko osebnih razlogov, pa se bomo ustavili pri teh nekaj. 🙂

Torej, katerih je tistih 9 razlogov iz omenjenega članka:

1. Empatija (Včasih se premalo zavedamo, kako je empatija pomembna.)

Študije so pokazale, da domišljanje zgodb pomaga pri aktivaciji dela možganov, ki je odgovoren za boljše razumevanje drugih in pogled na svet z nove perspektive. (Včasih moramo razumeti, da ima vsak človek izzive v svojem življenju in če je blagajničarka v trgovini slabe volje, ima lahko za to osebne razloge.)

2. Odklop (Včasih potrebujemo odklop in zmanjšati stres.)

Možgani ne morejo delovati pri največji zmogljivosti 24 ur na dan, 7 dni v tednu (daleč od tega). Vsi potrebujemo obdobja odklopa, da si spočijemo kognitivne sposobnosti in se vrnemo k funkcionalnosti. Branje je lahko učinkovit način za premagovanje stresa (obenem branje zniža krvni tlak).

3. Spanje (Berite in spite bolje.)

Branje ustvarja vrsto odklopa, ki je idealno okolje za lažje spanje. Tim Ferriss (njegove knjige priporočamo vsem) je ameriški avtor, podjetnik, govorec in še marsikaj drugega. Na tem mestu ga omenjamo predvsem zato, ker vse nasvete, priporočila in izkušnje sam preveri, razišče in vključi v svoje življenje. Kaj pravi o branju?

“Pred spanjem ne prebirajte neleposlovja, ker spodbuja projekcijo v prihodnost in načrtovanje. Berite rajši leposlovje, ki pritegne domišljijo in zahteva pozornost sedanjega stanja.”

4. Izboljšani medsebojni odnosi

Življenje je zapleteno. Pogosto v medsebojnih odnosi ni preprostih rešitev, ki bi nam bile všeč. Kako lahko postanemo bolj sprejemljivi za to resničnost? Npr. z branjem leposlovja, s katerim raziskujemo zapletena čustva.

5. Spomin (Ja, pri 40ih letih si zapomnete še marsikaj, kaj pa pri 70ih?)

Poslušanje zgodb je odličen način za dolgoročno zapomnitev informacij. Raziskave kažejo, da doživljajo bralci počasnejši upad (kar 32% počasneje) mentalnih sposobnosti v primerjavi z nebralci.

6. Toleranca (Tako je, več branja, manj netolerance.)

Študija, objavljena v Journal of Applied Social Psychology, z naslovom The greatest magic of Harry Potter: Reducing prejudice je preizkusila, ali bi lahko romane Harryja Potterja uporabili kot orodje za izboljšanje odnosa do stigmatiziranih skupin.

Po treh poskusih, v katerih so študentje brali odlomke knjig o diskriminaciji, so študentje pokazali spremenjen odnos do vsega, od priseljencev do homoseksualcev.

7. Boljše besedišče (Bralci leposlovja imajo bogatejši jezik.)

Več kot beremo, več besed poznamo in večji besedni zaklad imamo. Pogosto si želimo besedišče, ki nam lahko pomaga pri izražanju svojih misli. Leposlovje nam lahko pomaga priti tja. Raziskava je primerjala možgane ljudi po branju (natančneje, Pompeji Roberta Harrisa) z možgani ljudi, ki niso brali.

Možgani bralcev so na nekaterih področjih pokazali več aktivnosti kot tisti, ki niso brali – zlasti leva polobla, ki je specializirana za zapletenejše funkcije, kot je branje in razumevanje jezika. Mimogrede, artikulirana govorica pripomore tudi k večji samozavesti.

8. Ustvarjalnost (V branju leposlovja je vedno prisotna negotovost, ki omogoča večjo ustvarjalnost.)

V filmih pogosto hrepenimo po srečnem koncu. Ste opazili, da je leposlovje lahko veliko bolj dvoumno?

9. Užitek (Branje nas osrečuje.)

Raziskava med 1500 odraslimi bralci v Veliki Britaniji je pokazala, da jih 76% pravi, da jim branje izboljša življenje in pomaga, da se počutijo dobro.

BONUS razlog. V literaturi je pogosto kot prednost branja omenjena tudi znižana verjetnost nastanka Alzheimerjeve bolezni in demence. Tale raziskava ugotavlja, da imajo tisti, ki svoje možgane zaposlujejo z dejavnostmi, kot so branje, šah ali uganke, 2,5-krat manj verjetnosti, da bodo razvili Alzheimerjevo bolezen, kot tisti, ki svoj čas preživijo za manj stimulativne dejavnosti.

Zaključek

Če sodite v skupino 49% Slovencev, ki v letu 2019 niste prebrali niti ene knjige, si ne delate nikakršne usluge. (Mimogrede, ženske berete neprimerno več kot moški!)

Kljub vsem ostalim motečim dejavnikom, ki so nam danes na voljo, pa ljudje še vedno berejo.

Mnogi ljudje ne berejo leposlovja, ker so pogostokrat prepričani, da je v leposlovju le eskapizem (pobeg iz resničnosti) in je zato le izguba dragocenega časa, ki bi ga lahko porabili za kaj bolj produktivnega. Kot smo pokazali zgoraj v članku, pa je to daleč od tega. Branje leposlovja je morda eden najboljših načinov, kako se naučiti, kako živeti svoje življenje bolje in bolj produktivno.

Pokazali smo tudi, da obstaja zmotno prepričanje, da je najboljši razlog za prijeti knjige v roke pravzaprav branje za znanje. Mnoge raziskave kažejo, da temu ni tako. Branje leposlovja je pomembno tako pri IQ-ju (inteligenčni količnik) kot pri razvoju čustvene inteligentnosti.

Preprost in samoumeven odgovor pa bi moral biti – branje je koristno, ker je. 🙂