Testiranje za spolno prenosljive bolezni oz. okužbe – SPB/SPO testiranje

Spolno prenosljive bolezni SPB testiranje

SPB je okrajšava za spolno prenosljive bolezni oz. v zadnjem času je pravilnejši izraz spolno prenosljive okužbe oz. okrajšano SPO. (Včasih pa so jih poimenovali venerične bolezni.) Zakaj okužbe? S tem izrazom poudarimo dejstvo, da veliko okužb poteka brez simptomov. Okužba se torej ne pokaže kot bolezen, lahko pa pusti trajne posledice na notranjih reproduktivnih organih. Gre za okužbe, ki se največkrat prenašajo s spolnim stikom. V tem članku ne bo toliko govora o samih spolno prenosljivih boleznih ali znakih, temveč predvsem o tem, kdaj se testirati, zakaj se testirati, kje se testirati in koliko testiranje stane. Ozaveščenost o SPB tematiki je še vedno prenizka.

kaj je spolno prenosljiva okužba SPO

Vir: Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah Zgornja slika prikazuje neznanje pri identifikaciji spolno prenosljivih okužb, kar je obžalovanja vredno. AIDS je še vedno najbolj prepoznana SPO, katero poznajo skorajda vsi (kar je posledica tudi močnega ozaveščanja v 90. letih o tej bolezni). Kot primer naj navedemo, da je v letu 2017 za aidsom zbolelo sedem ljudi, kar je neprimerno manj kot za ostalimi boleznimi. Na število identificiranih bolezni kot spolno prenosljivih bolezni statistično značilno vplivata tip izobraževanja in dejstvo, ali je oseba v šoli poslušala vsebine s področja spolne vzgoje. Na tem mestu pozivamo vse primerne šolske ustanove, da svojim učencem in učenkam podajo primerne vsebine iz tega področja. Na žalost se premalo mladih zaveda pomena varne spolnosti in tudi pomembnosti testiranja. Testiranje za spolno prenosljive bolezni (SPO) ni nič kaj takega. Po navadi je močno prisoten strah, da bo testiranje bolelo ali pa strah pred samimi rezultati.

Zanimivi statistični podatki o spolno prenesenih okužbah v Sloveniji

Spodnji podatki so povzeti po Nacionalnem Inštitutu za javno zdravje (NIJZ) (Letno poročilo 2016).

  • Precepljenost deklic, starih 11 do 12 let, s tremi odmerki cepiva proti HPV je prenizka, v šolskem letu 2016/17 je bila le 46,4 odstotkov. Zato moramo nujno dvigniti precepljenost s cepivom proti okužbi s HPV, ki preprečuje tudi genitalne bradavice.
  • V letu 2016 je bilo prijavljenih 1156 primerov spolno prenesenih okužb (56,0 na 100.000 prebivalcev), 44 primerov več kot leta 2015. To število ne vključuje primerov okužbe s HIV, hepatitisa B in hepatitisa C.

Katere so najpogostejše spolno prenosljive okužbe?

Pri nas sta najpogostejši okužbi z bakterijo Chlamydia trachomatis in okužba s humani papilomavirusi HPV. V letu 2016 so bile genitalne bradavice najpogostejša prijavljena spolno prenesena okužba s 305 prijavljenimi primeri (14,8 na 100.000 prebivalcev). V letu 2016 so bile klamidijske okužbe najpogosteje prijavljene spolno prenesene bakterijske okužbe z 246 prijavljenimi primeri (11,9 na 100.000 prebivalcev). Najbolj rizična skupina je bila med 20–24 let starimi prebivalci.

Kdaj naj se odločim za testiranje za spolno prenosljive bolezni?

Tole bom ponovila večkrat, ker je izjemno pomembno:

Testirajte se zaradi tveganega vedenja, ne simptomov!

Kot sem omenila v uvodu, veliko spolno prenosljivih okužb poteka brez simptomov. Npr. okužba s klamidijo poteka brez kakršnihkoli težav pri 90% ženskah in 50% moških. Iz tega razloga malo prebivalcev testiramo na klamidijske okužbe, številne niso prepoznane in zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic (predvsem posledic za reproduktivno zdravje žensk). Zato se testirajte za spolno prenosljive okužbe, po nezaščitenem spolnem stiku (genitalnem, analnem, oralnem) z naključnim partnerjem ali partnerko, čeprav nima ta nikakršnih (vidnih) težav. Pojdite se tudi testirati ob pojavu ranic na spolovilu, ob zadnjični odprtini ali v ustih (redkeje). Pri moških je značilen izcedek iz sečnice, pri ženskah pa iz nožnice. Pojavi se lahko pekoč občutek pri uriniranju ali pogosto uriniranje.

Ali so moški, ki imajo spolne stike z moškimi, bolj ogroženi?

Pri infekcijah z virusom HIV se je pokazalo, da so ti moški pogosteje okuženi s HIV. Prav tako pa sta mnogo pogostejši okužbi z gonorejo in sifilisom. Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi bilo smiselno vsaj enkrat letno omogočiti testiranje na izbrane spolno prenesene okužbe v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi če nimajo bolezenskih znakov ali težav. Opomba: Legebitrin program testiranja ponuja brezplačno in zaupno testiranje na hiv, hepatitis B in C, sifilis, oralno in rektalno gonorejo, in sicer za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Testiranje poteka vsak delovni ponedeljek med 17. in 20. uro in vsako prvo soboto v mesecu med 12. in 15 uro na Trubarjevi 76a v Ljubljani, prvi in tretji petek v mesecu med 23. in 02. uro v klubu Tiffany in zadnji ponedeljek v mesecu v Savni Gymnasium. Za več informacij lahko pokličete na 01/430-51-44.

Kako poteka SPB testiranje

Na testiranju za HIV, hepatitis B in C ter sifilis vam vzamejo kri, za testiranje nekaterih drugih SPO pa vam naredijo bris. Pri ženskah je pregled podoben ginekološkemu, zdravnik tako vzame bris iz nožnice ter tudi iz sečnice, pri moških pa se naredi bris iz penisa. Po potrebi je bris odvzet tudi z drugih mest izpostavljenosti okužbi (zadnjik, žrelo). Ta postopek je malenkost neprijeten, vendar zelo hitro mine in je neboleč. (p.s. Moškim se svetuje, naj ne mokrijo štiri ure pred odvzemom brisa. Pri ženskah pa se preiskav ne opravlja v času menstrualne krvavitve.) Rezultate po navadi dobite po štirinajstih dneh. V kolikor ste okuženi s katero od spolno prenosljivih okužb, vam zdravnik predpiše ustrezno zdravljenje ter vas naroči na kontrolni pregled. Prav tako lahko predpiše zdravljenje za vašega partnerja.

Testirna mesta

Testiranja za spolno prenosljive bolezni potekajo po vsej Sloveniji. Običajno predhodno naročanje ni potrebno, vendar priporočamo, da prej vseeno pokličete in se pozanimate o delavniku ter o tem, kdaj lahko pridete. Testirate se lahko brezplačno tudi pri osebnem zdravniku z veljavno zdravstveno izkaznico. Na našem seznamu je 14 testirnih mest, v kolikor pa živite v mestu, kjer ni navedeno testirno mesto, obvezno povprašajte vašega osebnega zdravnika o možni lokaciji v vašem mestu. Ko pokličete na omenjene telefonske številke, vprašajte, ali se lahko testirate anonimno (Samoplačniško je razpon med 10-40€.) ali pa potrebujete za testiranje napotnico vašega zdravnika.

Ljubljana

Infekcijska klinika (Ambulanta za spolno prenosljive bolezni) Japljeva 2 – telefon: 01/522 26 22 Dermatovenerološka klinika Zaloška 2 – telefon 01/522 41 41 Zavod za transfuzijsko medicino Šlajmerjeva 6 – telefon: 01/543 83 32

Kranj

Območna enota NIJZ Gosposvetska ulica 12 – telefon: 04/201 71 66

Trbovlje

Splošna bolnišnica Trbovlje (Laboratorij za klinično kemijo) Rudarska 9 – telefon: 03/565 25 12

Ptuj

Splošna bolnišnica Ptuj Potrčeva cesta 23 – telefon: 02/749 14 37

Izola

Splošna bolnišnica Izola (Oddelek za transfuzijsko medicino Izola) Polje 35 A – telefon: 05/660 62 30

Nova Gorica

Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca, Šempeter pri Novi Gorici (Oddelek za transfuzijo) Ulica padlih borcev 13a – telefon: 01/543 83 55

Novo mesto

Splošna bolnišnica Novo mesto, Dermatovenerološki oddelek, Šmihelska cesta 1, tel: 07/391 62 92

Slovenj Gradec

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec) Gosposvetska 1 – 01/543 83 51 ali 02/ 882 34 00

Maribor

Univerzitetni klinični center Maribor Oddelek za nalezljive bolezni in vročinska stanja, ambulanta za HIV in druge spolno prenosljive bolezni Ljubljanska 5 – telefon: 02/321 26 57

Celje

Zavod za zdravstveno varstvo, Ipavčeva 18 (oddelek za epidemiologijo) – telefon: 03/425 12 00

Koper

Zavod za zdravstveno varstvo, Verdijeva 11 – telefon: 05/663 08 62

Murska Sobota

Splošna bolnišnica Murska Sobota, Ulica dr. Vrbnjaka, Rakičan (Oddelek za transfuziologijo) – telefon: 02/521 35 93

Zaključek

Za konec bi izpostavila 2 stvari: 1. Brez panike. Kljub vsemu smo v Sloveniji po javno dostopnih podatkih na spodnji meji ogroženosti v EU na področju spolno prenosljivih okužb. Bakterijske okužbe (npr. sifilis, gonorejo ali okužbe s klamidijo) kondom razmeroma dobro preprečuje. Če pa že pride do njih, jih lahko pozdravimo z antibiotiki. Nekatere neozdravljive bolezni (npr. aids) pa lahko danes zelo dobro obvladamo in niso življenjsko nevarne, kot so bile 20 ali 30 let nazaj. Kar me pripelje do 2. točke. 2. Ne slepite se. Tudi če ne kažete znakov okužbe, ste lahko okuženi. In dalj časa, ko ne veste, da ste okuženi, je lahko slabše. Vzpodbujati moramo odgovorno in varnejše spolno vedenje vseh prebivalcev, vključno z uporabo kondoma. Torej, kako postopati v primeru suma spolno prenosljive okužbe v 3 preprostih korakih?

  1. Pojdite se anonimno testirati ali obiščite zdravnika, ki bo poskrbel za ustrezno testiranje (izdal vam bo napotnico).
  2. Obvezno obvestite svojega partnerja.
  3. Tekom zdravljenja nujno uporabljajte pri spolnih odnosih kondom.

V kolikor imate kakšno izkušnjo z SPB/SPO testiranjem, bi jo prav rada prebrala v komentarjih. Lep pozdrav, Monika

Viri in literatura

  1. Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah
  2. Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ) (Letno poročilo 2016)
  3. Zakon o nalezljivih boleznih
  4. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2016
  5. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, in
  6. Univerzitetna bolnišnica za pljučne bolezni in alergologijo Golnik
  7. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)
  8. Program in register ZORA
  9. Združenje DrogArt
  10. Društvo Legebitra

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja