Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS): pregled slovenskih virov

Sindrom policističnih jajčnikov

Sindrom policističnih jajčnikov (oz. v literaturi omenjeno tudi kot sindrom policističnih ovarijev, PCOS, metabolni sindrom, bolezen policističnih ovarijev ali Stein-Leventhalov sindrom) je precej nepojasnjena bolezen, kljub temu, da prizadane ogromno žensk (med 5 in 10% vseh žensk med 15. in 44. letom oz. eno od desetih žensk).

Pregledali in analizirali smo relevantno domačo literaturo in predstavili pomembne vire iz področja sindroma policističnih jajčnikov.

Pri analizi smo uporabili ključne besede: metabolni sindrom, pcos dieta, pcos in inzulinska rezistenca, pcos prehrana, pcos simptomi, policistični jajčniki alternativno zdravljenje, policistični jajčniki bolečine, policistični jajčniki homeopatija, policistični jajčniki in ivf, policistični jajčniki in umetna oploditev, policistični jajčniki in zanositev, policistični jajčniki naravno zdravljenje, policistični jajčniki neplodnost, policistični jajčniki po porodu, policistični jajčniki prehrana, policistični jajčniki simptomi, policistični jajčniki v menopavzi, policistični jajčniki zanositev, policistični jajčniki znaki, policistični ovariji, sindrom policističnih jajčnikov, sindrom policističnih jajčnikov in hujšanje, sindrom policističnih jajčnikov zdravljenje, sindrom policističnih ovarijev, Stein-Leventhalov sindrom, zdravljenje policističnih jajčnikov.

policistični jajčniki PCOS

Upoštevali smo 18 virov, kot vključitveni kriterij pa smo predvsem upoštevali originalnost člankov in zanimive vidike na tematiko.

V seznam so se uvrstili viri, ki jih priporočamo v branje, poslušanje in ogled.

O sindromu policističnih jajčnikov

O sindromu so poročali že leta 1935, ko sta Irving F. Stein (starejši) in Michael L. Leventhal vzpostavila ovulacije s pomočjo kirurškega posega, imenovanega klinasta resekcija jajčnikov. (Mimogrede, sindrom policističnih jajčnikov naj bi prvič opisali že leta 1721.)

Točne razlage, zakaj do bolezni pride, še vedno nimamo, kljub temu pa se mnogi strinjajo, da gre najverjetneje za vpliv številnih dejavnikov, vključno z genetskim dejavnikom in zunanjimi vplivi kot sta porast telesne teže in debelost. Med dva najpomembnejša razloga spadata visoka količina androgenih hormonov (spolni hormoni) in visoke količine inzulina.

Znaki policističnih jajčnikov (PCO) se lahko začnejo že po prvi menstruacij, lahko pa se pojavijo pozneje. Razlikujejo se od ženske do ženske, za postavitev diagnoze sindroma (PCOS) pa sta potrebna najmanj dva od treh znakov: motnje menstrualnega cikla, presežek androgenov in policistični jajčniki.

Čeprav PCOS ni ozdravljiv, lahko zdravimo simptome. Skrbimo lahko na zdravo telesno težo in življenjski slog, ki sta izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov sindroma policističnih jajčnikov.

policistični jajčniki

Ginekologinja najpogosteje predpiše kontracepcijska sredstva, ki lahko pomagajo vzpostaviti redne menstrualne cikluse in pomagajo tudi pri simptomih kot so npr. težave s kožo, izguba las ali pretirana poraščenost.

Dolgoročno to pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek raka materničnega vratu, ki ga lahko povzročijo neredni menstrualni ciklusi.

Obenem zgodnja prepoznava bolezni in zdravljenje lahko preprečita razvoj dolgoročnih posledic, kot so sladkorna bolezen ter bolezni srčno-žilnega sistema.

Opozorilo: Policistični jajčniki in sindrom policističnih jajčnikov (PCO in PCOS) se pogosto uporablja kot sopomenki, kar pa je napačno, saj ne gre za enako diagnozo. Med njima obstaja kar nekaj pomembnih razlik. Naj naštejemo le nekaj razlik:

  • PCO pomeni, da so na jajčnikih prisotne ciste (folikli), PCOS pa je motnja na metabolni ravni in vpliva na hormonsko stanje.
  • PCOS lahko vodi v diabetes, zaplete v nosečnosti, bolezni srca in oživlja, rak maternične sluznice ipd.
  • Če ste diagnosticirani s PCO, ni nujno, da imate tudi PCOS.
  • Če imate PCOS, ni nujno da imate ciste na jajčnikih.
  • PCO je bolj razširjeno stanje kot PCOS. PCO naj bi imela tudi do tretjina vseh žensk, medtem ko pri PCOS omenjajo številke okoli 15%.
  • Ženska s PCO navadno ne trpi za neplodnostjo.
  • PCOS je ponavadi odkrit že zelo zgodaj, saj ima očitne simbole, medtem ko je PCO pogosto odkrit naključno.

Kljub temu, da v članku pišemo predvsem o sindromu policističnih jajčnikov, pa se na trenutku dotikamo tudi policističnih jajčnikov samih.

Infografika: Razlika med PCO in PCOS

PCO in PCOS Infografika

Relevantni viri iz področja sindroma policističnih jajčnikov

Predstavljamo relevantne poljudne in znanstvene vire, ki vključujejo članke, diplomska dela, video in avdio posnetke.

1. Vloga prehrane pri sindromu policističnih jajčnikov

Kaja Galun v diplomskem delu piše da je poleg zdravil glavni način za nadzorovanje in vodenje bolezni sprememba življenjskega sloga s pomočjo diete in telesne aktivnosti. V delu raziskuje kako način prehranjevanja vpliva na simptome sindroma, in ugotavlja, katera hrana pozitivno vpliva na bolezen in s katerimi prehranskimi dopolnili lahko izboljšamo bolezensko stanje.

Citat, vreden objave:

Najuspešnejši primeri hujšanja žensk s PCOS temeljijo na dieti z malo maščobami, rednim uživanjem zajtrka, rednim tehtanjem in s fizično aktivnostjo.

2. Vloga zdravega življenjskega sloga pri obvladovanju sindroma policističnih jajčnikov : diplomsko delo

Barbara Vičič v diplomskem delu predstavlja sindrom policističnih jajčnikov in pomen sprememb življenjskega sloga na potek sindroma.

Citat:

Normalizacija menstrualnega cikla in ovulacija se lahko pojavita pri skromni izgubi telesne teže že za 5%.

3. Sindom policističnih jajčnikov in ugodni učinki vadbe : diplomska naloga

Vita Jeraj v diplomskem delu piše o tem, ali lahko s spremembo življenjskega sloga kot finančno dostopnega načina zdravljenja pomagamo posameznicam s PCOS omiliti simptome in povrniti plodnost.

Citat:

Že blaga izguba odvečne telesne mase pri debelih bolnicah s PCOS zmanjšuje kroženje androgenov, zviša SHBG, poveča občutljivost na inzulin ter izboljšuje menstrualno cikličnost in stopnjo plodnosti.

4. Inzulinska rezistenca pri osebah s sindromom policističnih jajčnikov

Alja Javornik v diplomskem delu piše o tem, da lahko PCOS povzroči razvoj težkih zdravstvenih zapletov, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa dve. Dejavnik, ki ima pri tem pomembno vlogo, je hormon inzulin, ki nadzoruje in uravnava presnovo glukoze.

Citat:

Kompleksna motnja v presnovi glukoze lahko vodi v sladkorno bolezen tipa dve.

5. Življenjski slog žensk in neplodnost : diplomsko delo

Ana Marie Gregorčič v diplomskem delu namenja pozornost ugotavljanju vzrokov za zmanjšane možnosti za zanositev, opredelitvi življenjskega sloga žensk, ki imajo težave z neplodnostjo, in pa pridobitvi podatkov o vplivu telesne dejavnosti na uspešnost zanositve.

Citat:

Telesna vadba ne vpliva neposredno na izboljšanje plodnosti, vendar pa redna in dovolj intenzivna telesna vadba znižuje odstotek telesne maščobe, tako vpliva na spolne hormone in na inzulinsko rezistenco, kar pa vpliva tudi na delovanje jajčnikov.

6. Sindrom policističnih jajčnikov v reproduktivnem obdobju

Sabina Korošec v diplomskem delu predstavlja sindrom policističnih jajčnikov in na osnovi analize literature ugotavlja negovalne probleme, ki se lahko pojavijo pri teh pacientkah, ter predstavlja preventivno vlogo medicinske sestre.

Citat:

Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi: uživanje neuravnovešene prehrane, pomanjkljivo znanje glede PCOS, strah pred boleznijo PCOS, strah pred neplodnostjo, nemoč, nizko samospoštovanje, neučinkovito obvladovanje bolezni, stran pred potencialnimi spremljajočimi obolenji, pomanjkljive aktivnosti prostega časa, družinski procesi – nefunkcionalni, socialna izolacija zaradi bolezni in nezmožnost obvladovanja osebnih problemov.

7. Prispevek zdravstvene nege pri obravnavi pacientk s sindromom policističnih jajčnikov : diplomska naloga

Elizabeta Marc v diplomskem delu piše o tem, da je pomemben člen v verigi medicinska sestra, ki pride prva v stik s pacientkami, jih po postavitvi diagnoze spodbuja k zdravemu življenjskemu slogu, znižanju telesne teže in zdravi prehrani, spremlja potek bolezni in išče morebitne kronične zaplete, prepozna psihiatrične težave ter nudi moralno in psihično podporo v najtežjih trenutkih.

Citat:

Dokazano je, da ima kar 70 % deklet s PCOS enega starša, ki ima metabolni sindrom, v družinah pacientk so pogosto prisotne debelost staršev, motena toleranca za glukozo in sladkorna bolezen.

8. Kirurško zdravljenje policističnih jajčnikov pri neplodnih bolnicah

V članku avtorji pišejo o raziskavi, kjer so ugotavljali stopnjo zanositve in izid nosečnosti s pomočjo najpogostejše tehnike destrukcije tkiva jajčnika, laparoskopska elektroagulacija ovarijev oz. laparoskopska elektrokavterizacija ali navrtanje jajčnikov (kratica LEKO). Rezultati raziskave so pokazali, da je od 157 bolnic po tehniki LEKO zanosilo 99 (63,3%) žensk, od tega spontano 56 žensk in 43 žensk po dodatnem pooperativnem spodbujanju ovulacije.

Citat:

LEKO je učinkovit, varen in cenen način zdravljenja neplodnosti pri bolnicah s PCO(S), s katerim z enim samim posegom dosežemo visok odstotek nosečnosti ob majhnem odstotku spontanih splavov.

9. Šola ginekološke endokrinologije. Učna delavnica za zdravnike specializante in specialiste ginekologije in porodništva ter za vse zdravstvene delavce, ki želijo poglobiti znanje iz ginekološke endokrinologije (2018)

Navkljub dejstvu, da gre za precej strokoven zbornik, ga toplo priporočamo. V zborniku si lahko preberete o povezanih temah s PCOS, kot so regulacija menstrualnega ciklusa, primarna in sekundarna amenoreja, bolezni ščitnice, izbira kontracepcija za ženske po 40. letu starosti, naravna zdravila in menopavza.

10. Sindrom policističnih ovarijev – metabolični vidik

V članku avtorji predstavljajo izsledke o uspešnosti zdravljenja sindroma PCOS z zdravili, ki zmanjšujejo inzulinsko rezistenco in s tem ugodno vplivajo na reproduktivne in hormonske značilnosti PCOS. S temi zdravili se sočasno zmanjšuje tudi tveganje za razvoj sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni

11. Trije vidiki Policističnih jajčnikov – laboratorij, pacientka, zdravnica

Zanimiv video posnetek, ki prikazuje tri vidike sindroma policističnih jajčnikov. Kako policistične jajčnike vidimo mi v laboratoriju, kako policistične jajčnike občuti pacientka, s katerimi simptomi se srečuje in kaj naredi, da simptome zmanjša ter kako policistične jajčnike vidi ginekologinja.

12. Oddaja Svetovalni servis: Sindrom policističnih jajčnikov

V podcastu se na temo simptoma PCOS pogovarjajo s prof. dr. Marijo Pfeifer, dr. med., specialistko endokrinologije. V 36 min dolgi oddaji na poljuden način predstavi področje.

13. Oddaja Ultrazvok: Sindrom policističnih jajčnikov

V podcastu se novinar pogovarja s prof. dr. Barbaro Obermayer-Pietsch in prof. dr. Marijo Pfeifer, dr. med., specialistko endokrinologije o sindromu policističnih jajčnikov iz vidika, kako je lahko bolezen povezana s pomanjkanjem vitamina D.

14. Forumska debata: Hormonske motnje in policistični jajčniki

Na forumu med.over.net poteka obširna debata na temo PCOS, ki jo vodi asis.dr. Edi Pirnat, dr.med., spec. internist-tirolog

15. Forumska debata: ABC ginekologije in porodništva in razlika med PCO in PCOS Na forumu poteka debata na temo razlike med policističnimi jajčniki (PCO) in sindromom policističnih jajčnikov (PCOS), ki jo vodi mag. Stanko Pušenjak, dr. med., specialist ginekolog in porodničar.

Za konec smo pogledali tudi v servis Web of Science (WoS), ki omogoča dostop do multidisciplinarnih bibliografskih baz podatkov z indeksi citiranosti in kjer lahko preverimo, kateri slovenski znanstveni članki so najbolj citirani. Tu izpostavljamo prve 3 najbolj citirane (odmevne) članke:

1. The polycystic ovary syndrome: a position statement from the European Society of Endocrinology, objavljen v publikaciji European Journal of Endocrinology. Pri članku je sodelovala tudi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka endokrinologije.

Članek omenja med drugim evropsko perspektivo glede PCOS in povzema vse glavne vidike, kot so npr. zgodnji življenjski dogodki, ki bi lahko vplivali na razvoj motnje. V članku so obravnavana tudi diagnostična orodja s poudarkom na laboratorijski oceni androgenov in drugih potencialnih biomarkerjev jajčnikov in presnovnih motenj.

2. Short-term combined treatment with liraglutide and metformin leads to significant weight loss in obese women with polycystic ovary syndrome and previous poor response to metformin objavljen v publikaciji European Journal of Endocrinology. Pri članku so sodelovali slovenski avtorji: Marija Pfeifer, Tomaž Kocjan, Mojca Jensterle Sever, Nika Aleksandra Kravos in Andrej Janež.

V članku ugotavljajo, da je bilo kratkoročno kombinirano zdravljenje z liraglutidom in metforminom povezano s pomembno izgubo teže in zmanjšanjem obsega pasu pri debelih ženskah s PCOS, ki so se prej slabo odzivale na zmanjšanje telesne mase pri monoterapiji z metforminom.

3. European survey of diagnosis and management of the polycystic ovary syndrome: results of the ESE PCOS Special Interest Group’s Questionnaire objavljen v publikaciji European Journal of Endocrinology. Pri članku je sodelovala tudi prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka endokrinologije.

Cilj članka je bil razumeti trenutno prakso pri diagnosticiranju PCOS s strani strokovnjakov po Evropi s pomočjo anketnega vprašalnika. V vzorcu je nastopalo 357 članov Evropskega združenja za endokrinologijo, kar predstavlja dobrih 13% vseh članov.

V članku ugotavljajo, da so najpogostejša zdravljenja z bolniki, ki imajo PCOS metformin, sprememba življenjskega sloga in peroralni kontraceptivi. Neposredno zdravljenje neplodnosti vključuje klomifen sam ali v kombinaciji z metforminom.

ZAKLJUČEK

V članku smo pregledali 18 pomembnih virov, ki bi si jih morala ogledati vsaka ženska, ki ima izzive na področju sindroma policističnih jajčnikov.

Za sindrom policističnih jajčnikov (PCOS) ne poznamo zdravila ali drugega ukrepa, ki bi vodil v popolno ozdravitev. V primerjavi s policističnimi jajčniki, pri katerih gre zgolj za jajčnik določene oblike, gre pri sindromu za presnovno motnjo, ki lahko prizadene veliko organskih sistemov in tudi zapletene posledice za zdravje, v kolikor se ga pravočasno ne zdravi.

Metabolni sindrom lahko ublažijo spremembe življenjskega sloga, kot sta izguba telesne teže in telesna dejavnost.

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Pridružite se več sto ženskam!
Ne zamudite zadnjih podcastov in člankov.