Vprašaj ginekologa
Policistični jajčniki in zdrav življenjski slog
VPRAŠANJE:
Stara sem 32 let (težav s težo nimam – 162/50 kg, ne kadim, zdrava). S partnerjem se eno leto trudiva zanositi, pa ne uspe. Bila sem na pregledu, zaradi težav z odsotnostjo menstruacije (cca 1x na 60 dni). 3 mesece sem jemala hormonske tablete, menstruacije so bile redne, po prenehanju jemanja tablet, pa spet vse po starem. Na ponovnem pregledu so mi naredili tudi ultrazvok in ginekologinja je naštela cca 12 foliklov na jajčniku. Seznanila me je s policističnimi jajčniki, ter da bodo težave z zanositvijo in da to ni ozdravljivo. Dogovorili sva se, da si bom vsaj 3 mesece merila bazalno temperaturo, da vidiva, če so prisotne ovulacije. Začela sem takoj meriti, in v kolikor sem poučena, bi rekla, da sem ovulacijo imela, temperatura se je dvignila za 0.5 °C, prisotna prozorna vlečljiva sluz, bolečine v spodnjem delu trebuha. Zdaj z merjenjem nadaljujem, potem pa ponovno na pregled. Vem, da ne bi smela misliti na to, ampak je težko kar “odklopiti”, sploh ker nisem več tako mlada. Zanima me, ali imate mogoče še vi kakšen nasvet, kakšno je vaše mnenje, kako se spopadati s tem? Moj dan je v službi fizično kar aktiven, 1x tedensko sem se začela tudi ukvarjati z jogo, za sprostitev. Želim si narediti vse, s čimer lahko prispevam k pozitivnemu rezultatu.? Hvala za odgovor in lep dan!
ODGOVORJA:
MAG. STANKO PUŠENJAK, DR. MED.
Spoštovani, res je, da gre pri PCOs za presnovno motnjo, ki je nekakšen “začaran krog” iz katerega ni trajnega izhoda do menopavze, da pa se posamezne dele motnje premostiti oziroma netralizirati s pomočjo medicine (farmacije). Trenutno je pri vas aktualna želja po zanositvi, torej so pomembne ovulacije in obdobje med ovulacijo ter pričakovano menstruacijo. Pri PCOs je otežena ovulacija, kar medicina rešuje z zdravili, katera vplivajo na višje reprodukcijske centre v možganih in jih naredijo manj občutljive za zaviralne hormone jajčnikov, zato ti centri sprožajo močnejše impulze spodbude ter s tem premagajo blokado in pogosteje pride do ovulacije kot bi sicer. Ta zdravila so klomifen citrat(Clomid) in letrozol(Femara). Če ovulacije so, je še vedno lahko problem kratka lutealna faza ciklusa, ki preprečuje ob oploditvi ustrezno vgnezditev zarodka. To spet rešujemo tako, da ženski po ovulaciji dodajamo progesteron (Estima, Prometrium, Dabroston ipd.). Če gre za PCOs z zvišano insulinsko rezistenco, kar je sicer skupno tudi sladkorni bolezni tipa 2, se PCOs da zdraviti tudi z oralnimi antidiabetiki, kot je npr. methformin (Aglurab). Kot vidite je kar nekaj pristopov, ki niso vsi hkrati primerni za vse pacientke, zato je prav, da ob diagnozi PCOs in ob želji po zanositvi, par pošljemo v ambulanto za zdravljenje neplodnosti, kjer običajno opravijo ustrezno diagnostiko pri obeh (tudi moški mora sodelovati, kajti včasih je problem pri obeh ali celo bolj pri njemu kot pri njej) in nato sledi terapija, ki je načeloma prilagojena posameznici. Vsekakor je sodobni urbani stres tudi del problema, kajti toliko presnovnih motenj, tudi PCOs kot ga je dandanes, ni bilo nikoli, dvomim pa tudi, da zanj le nismo vedeli, kajti to stanje s problemi v reproduktivni dobi ženske načeloma poznamo že iz sredine 70. let prejšnjega stoletja, torej 50 let. Ker ima nekaj pri urbanem stresu tudi življenjski slog, se strinjam, da bo imela morebiti tudi redna vadba joge pozitivne učinke, vendar ne, če boste sicer naprej “divjali skozi življenje”, se nezdravo prehranjevali, gibali le v urbanem okolju ali na pripravah za telesno vadbo ipd. Sama joga je le prava smer ki jo velja uveljaviti še v vseh vzporednih aktivnostih, ki jih gojite iz dneva v dan in iz meseca v mesec.