Intervju s Sento Frol

Asist. Senta Frol, dr. med.

Asist. Senta Frol, dr. med. je specialistka nevrologije, ki se ukvarja z bolniki z možgansko-žilnimi obolenji. Zaposlena je na Nevrološki kliniki, v Univerzitetnem Kliničnem centru Ljubljana.

OSEBNA IZKAZNICA

Osebna misel

  1. Humor je dežnik pametnih ljudi.
  2. Če odnehamo, je to vedno prezgodaj.

Kdo ste?
Ženska, polna življenja, nevrologinja.

Kje ste zaposleni?
Nevrološka klinika, Univerzitetni Klinični center Ljubljana.

ZASEBNO

Začnimo z lahkim vprašanjem. Kdo ste izven vašega delovnega mesta? V 3 besedah.
Gurmanka. Svetovljanka. Modna navdušenka.

Katere dobre jedi vas pritegnejo v jeseni?
Bučna kremna juha, kostanjeva juha, rižota z rumeno bučo in gobicami, jabolčno-ovseni piškoti, pita z jabolki in orehi.

Na vašem delovnem mestu vas 4-letna deklica pocuka za rokav in vpraša, kaj počnete. Razložite ji v treh stavkih, kaj počnete.
Pomagam ljudem, ki zbolijo. Takim ljudem, ki ne morejo gibati, govoriti, ki ne čutijo dela telesa. Poskušam jim pozdraviti, da lahko še kdaj govorijo, gibajo, čutijo kot prej.

Kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko ste si rekli:”Nevrologinja bom.”
Spisana in oddana Prešernova naloga na Medicinski fakulteti, ki je bila nevrološko obarvana.

Izbira primernih monoklonskih protiteles in optimizacija imunohistokemijske reakcije za dokazovanje patološkega prionskega proteina v možganih bolnikov s sporadično obliko Creutzfeldt-Jakobove bolezni – kaj vas je pritegnilo, da ste se lotila te tematika?
Inovativnost, bolezen, ki je bila takrat nekaj čisto novega.

Kaj je tisto, kar najbolj opredeljuje dobrega zdravnika?
Poslušati ljudi.

Kako upravljate s časom, sploh v trenutkih, ko ste najbolj zasedeni?
Sem zelo organiziran človek kar se tiče časa. Vedno si naredim priorirete, katerih se držim in glede na le-te upravljam s časom. Urnik je pomemben in to, da se kljub obilici dela držiš dogovorjenih rokov.

Uporabljate kakšne pametne aplikacije za management na telefonu s časom ali tehnike (npr. Pomodoro tehnika)?
Elapse.

Kako napolnite svoje baterije?
Izjemno rada potujem in dobro jem. Tu je največja polnitev mojih baterij. Ogromno mi pomeni tudi družina in druženje s prijatelji, ki mi dajejo pozitivno energijo. Moram pa priznati, da mi napolni baterije tudi obisk dobrega muzeja, galerije, razstave, koncerta, opere ali baleta, ne nazadnje pa tudi dober nakup kosa oblačila ali para čevljev.

Kaj ste si kupila nazadnje, pa vas je potem pekla vest? 🙂
Kašmir plašč.

Vaš najbolj ponosen trenutek?
Ko sem postala teta. Ko sem magistrirala in v letošnjem letu objavila tri članke na temo moje doktorske naloge.

Katera je tista stvar, ki bi jo morali delati več in katera tista, ki bi jo morali delati manj?
Več bi morala telovaditi. Za manj težko rečem kaj, ker me moje življenje vsak dan izpolnjuje v vsaki stvari, ki jo počnem.

Zdravnikova vest, ER, Talenti v belem, Mladi zdravniki,…Gorski zdravnik, Naša mala klinika?
Zdravnikova vest.

Katero knjigo bi mi priporočili v branje?
Nabokov: Lolita, Jančar: To noč sem jo videl, Tolstoj: Ana Karenina.

Katero poljudno-strokovno knjigo bi mi kot laiku priporočili za prelet vašega znanstvenega področja?
Prikrito: neznano življenje človeških možganov.

STROKOVNO

Katere so za vas dobre lastnosti nekoga, ki dela v vaši stroki?
Znati prisluhniti bolniku. Postaviti diagnozo. Biti človek.

Mi lahko opišete vaš delovni dan?
Okrog 7.30 do 8.00 pridem v službo. Naredim hitro vizito pred jutranjim raportom. Po raportu natančna vizita na oddelku (načrt zdravljenja bolnika, predpis terapije, rehabilitacijskih postopkov). Nadaljevanje dneva je odvisno od tega, ali sem razpisana nato v ambulanto na Polikliniki ali na Nevrološki kliniki, ali tisti dan opravljam službo konzultanta, konziliarnega nevrologa, telekapista. Ob 14.00 so informacije za svojce. Ob 15.15 imamo predajo službe z natančnimi navodili glede vsakega posameznega bolnika. Zaključim med 16.00 do 16.30 ure.

Pomanjkanje časa za vsakega pacienta je ena rak ran našega zdravstva. Kako najdete dovolj časa za vse?
Z natančno časovno razdelitvijo posameznega dne.

Kaj je najtežja stvar pri vašem delu?
Pogovor s svojci, kadar je stanje bolnika zelo slabo.

Kako se lotite tega? Oz. ali mislite, da bi bilo potrebno izobraževanje tudi na tem področju? Neke vrste izobražena empatija?
Z obilico potrpežljivosti in razumevanja. Da, bilo bi potrebno, oz. kar nujno.

Če bi si lahko podali en nasvet 10 let nazaj, kateri nasvet bi si dali?
Poleg kliničnega dela bi del časa namenila raziskovalnemu delu.

Mi poveste 3 soavtorje, s katerimi bi najraje pripravila znanstveni članek. Kje bi bil ta članek objavljen? Acta Neuropathologica, The Lancet Neurology?
Slovenija:

Tujina

V revijah Stroke in Lancet Neurology.

Kaj je vaš trenutni največji profesionalni dosežek?
Magistrica znanosti. Upam, da v kratkem doktorica znanosti.

Yoda je rekel:”Naredi ali ne naredi. Ne poskušaj.” (v ang. Do or Do Not, There is no Try.)
Se popolnoma strinjam. Naredi, predvsem naredi.

Ko odraščamo (odrastemo) pademo pogosto v način razmišljanja, da ali si ne moremo privoščiti poraza ali pa je poraz neizogiben, zato se neke stvari sploh ne lotimo.
S tem se ne strinjam. Poraz je del življenja.

Po mojem skromnem mnenju ste na poti velikih raziskovalnih dosežkov (mimogrede, njeno biografijo si lahko pogledate tu). Toda ponavadi vidimo samo rezultate, ne pa tudi trdega dela, odrekanj in pa tudi občasnih porazov. Kdaj ste bila nazadnje poražena v znanstvenem okolju?
Ko sem poslala prvi članek v revijo, v kateri eden izmed reviewerjev niti članka ni prebral, le zapisal, da ni primeren za objavo ter navedel popolnoma nasprotujoče si izjave zakaj. Bila sem razočarana, in hkrati poražena. A nisem obupala.

Pred vami je strokovni izziv, za katerega ne morete na hitro najti rešitve. Kako se lotite tega izziva?
Sistematično se lotim iskanja rešitev. Preberem mnogo literature, se posvetujem s kolegi, ki imajo več izkušenj in poslušam, ter upoštevam njihova mnenja. Predvsem pa nikdar ne obupam.

Na splošno je ena izmed rdečih niti zdravnikov veliko branja – ali imate kakšne posebne tehnike branja, hitrega branja?
Power reading.

Povejte nam eno pomanjkljivost slovenskega zdravstvenega sistema in kako bi se jo vi lotili praktično reševati?
Predolge čakalne dobe. Več koncesionarske dejavnosti, da ima vsak prebivalec možnost priti do hitre obravnave.

V Sloveniji možganska kap vsako leto zadene okoli 4.400 ljudi. Vaskularna nevrologinja prof. dr. Bojana Žvan pravi, da smo v Sloveniji po obravnavi bolnikov z možgansko kapjo nekje na sredini. Kaj bi lahko naredili konkretnega znotraj sistema, da bi se pomaknili k najbolj razvitim državam na tem področju?
Strinjam se s prof. Žvan. Več enot za možgansko kap v slovenskih bolnišnicah.

Kje vidite razvoj vaše stroke čez 10 let? Kateri so po vašem mnenju največji izzivi vašega področja v naslednjih letih?
Nova zdravila za topitev strdkov ob razvoju akutne možganske kapi, še dodaten napredek v endovaskularnem načinu zdravljenja akutne možganske kapi z še izboljšanimi materiali. Prihod in razvoj novih antidotov (protiučinkovin) za antikoagulacijska zdravila, s katerimi bomo lahko zdravili bolnike, ki prejemajo antikoagulacijsko zdravilo in utrpijo možgansko kap.

Največji izziv je zanesljivo pozdraviti čim večji delež bolnikov, ki utrpi možgansko kap in jim nuditi čim boljšo rehabilitacijsko obravnavo.

Zakaj potrebuje bolnik z možgansko kapjo tako nevrologa kot kardiologa?
Mnogo kapi ima vzrok v srcu – kardiembolične kapi. In ti bolniki poleg nevrologa potrebujejo zanesljivo tudi kardiologa, ki opravi diagnostične preiskave s strani srca, prilagodi terapijo. Pogosto imajo starejši bolniki s kapjo pridruženo popuščanje srca, in ta segment ponovno zahteva dobro kardiološko obravnavo.

Kateri je po vašem največji dosežek na vašem področju v zadnjih 10 letih?
Zdravljenje možganske kapi s trombolizo (zdravilo, ki raztaplja krvne strdke) ter mehanično rekanalizacijo (odstranitvijo krvnega strdka iz zamašene arterije).

Nekateri problemi s katerimi se soočate danes so verjetno še vedno tabu, o katerih se nerado govori. O čem se najtežje pogovarjate s pacienti in kako se tega lotite?
Zdravljenje bolnika s hudo obliko možganske kapi v terminalni fazi.

SPROSTITVENA RUNDA

Če bi Hollywood naredil film o vašem življenju, koga bi radi videli v vaši vlogi in zakaj?
Charlize Theron. Ker je edinstvena.

Charlize Theron je v svojih vlogah igrala tudi “poredno dekle”. V nekem intervjuju ste dejala, da ste bila kot deklica razposajena in radovedna, tudi kakšno ste kdaj ušpičila. Nam zaupate en primer?
Vedno sem bila zelo radovedna. Razposajena kot ostali otroci, vendar dodatno s presežkom energije. V osnovni šoli smo večkrat s sošolkami ušpičile kakšno manjšo igrivo zadevo, ki nas je predvsem nasmejala in bila popolnoma neškodljiva. Kot odraslo dekle pa sem se mnogokrat podala na avanturistične poti popotovanj in s tem ušpičila precej nevšečnosti, recimo temu skrbi, staršem.

Če bi nekdo napisal biografijo o vašem življenju, kakšen bi bil naslov?
You don’t need a business class to have a beautiful life journey.

Če bi lahko bili kateri koli super junak, kateri bi bil?
Doroteja, iz knjige Čarovnik iz Oza.
Kakšna je vaša super moč?
Da lahko pozdravim bolnika z možgansko kapjo.

Zamenjajva vlogi. Vprašajte me nekaj.
Zakaj ste želeli imeti ta intervju z menoj?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.