Intervju z dr. Barbaro Perić, dr.med

Oktobra 2003 je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po študiju se je zaposlila na Oddelku za onkološko kirurgijo Onkološkega inštituta Ljubljana kot mlada raziskovalka. Raziskovalno delo, ki je bilo tudi del doktorske disertacije, je bilo namenjeno bolnikom z družinsko obliko kožnega melanoma.

Leto za tem je pričela opravljati specializacijo s področja splošne kirurgije in se že tekom te izpopolnjevala v tujini na Melanoma Institute of Australia (MIA), Sydney, Avstralija, pod vodstvom prof. dr. Jonathana Stretcha, leta kasneje pa na Huntsman Cancer Institute, Salt Lake City, Utah, ZDA, pri prof. dr.Sancy Leachman.

Leta 2013 je postala specialistka splošne kirurgije s poudarkom na onkološki kirurgiji, kar potrjuje tudi leta 2014 v Bruslju opravljen Evropski izpit iz onkološke kirurgije. Večino časa posveti bolnicam z rakom dojke ter bolnicam/-kom s kožnim melanomom in rakom ščitnice.

Sodeluje v mednarodnih raziskavah s področja kožnega melanoma. Je avtorica in soavtorica člankov objavljenih tako v slovenskih kot v tujih strokovnih revijah. Na strokovnih konferencah v tujini redno predstavlja delo Oddelka za kirurško onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana. Predava študentom medicine in skuša znanje prenesti na bodoče kirurge.

Vabljeni k branju zanimivega intervjuja.

Tilen Mandelj

p.s. Intervju je sestavljen iz naslednjih delov: osebna izkaznica, zasebni del, strokovni del, sprostitvena runda in zaključek.

OSEBNA IZKAZNICA

Osebna misel
To vodilo je nastalo v pogovoru s 95-letno nekdanjo taboriščnico. Kako preživeti? “Vedno vse jemlji s kančkom humorja, ne delaj tistega, kar dela množica in stran od tistih, ki ti želijo slabo.”

Kdo ste?
Barbara

Kje ste zaposleni?
Oddelek za onkološko kirurgijo Onkološkega inštituta Ljubljana.

ZASEBNO

Začnimo z lahkim vprašanjem. Kdo ste izven vašega delovnega mesta? V 3 besedah.
Metalka iz majhnega kraja.

Na vašem delovnem mestu vas 4-letna deklica pocuka za rokav in vpraša, kaj počnete. Razložite jih v treh stavkih, kaj počnete.
Operiram tiste ljudi, ki zbolijo za rakom. Odstranim trdo bulico, ki je hitro rasla na koži ali v prsih.

Kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko ste si rekli: “Kirurginja bom.”
Odločila sem se nenadoma, v nasprotju s pričakovanji. Nekdo mi je rekel:”Pomembno je, s kom delaš.” Takrat sem vedela, da učitelja že poznam.
Vaš učitelj je bil razlog vaše karierne izbire?
Brez pravega učitelja in delovnega okolja, ki me je podpiralo in spodbujalo zagotovo ne bi zbrala pogum za to, da se preizkusim v kirurgiji.

Kaj je tisto, kar najbolj opredeljuje dobrega kirurga?
Kirurgija je vsakič znova preizkus ponižnosti, previdnosti in strpnosti. Vse drugo se kaznuje z zapleti.

Kako upravljate s časom, sploh v trenutkih, ko ste najbolj zasedeni?
Ko je videti, da ne bo šlo, se spomnim navodil za zmanjševanje stresa iz neke najstniške brošure – “Ni velikih težav, samo kup majhnih.”

Kako napolnite svoje baterije?
Redno polnjenje zagotovi vsaj ¾ ure dnevno s psom v naravi. Ko je zares hudo pa izlet s kavo na soncu ali skrbno izdelan predmet industrijskega oblikovanja. Slovenskih ustvarjalcev!

Vaš najbolj ponosen trenutek?
Ognjemet nad Bilbaom po dolgi poti. Mi štirje, pes in nekaj naključnih počitnikarjev. Ponosna, da jih imam, da zmoremo, da smo srečni skupaj.

Katera je tista stvar, ki bi jo morali delati več in katera tista, ki bi jo morali delati manj?
Več učenja. Ves čas si obljubljam, da se bom naučila še kake veščine, strokovnega področja, tujega jezika, …. Česa bi morala delati manj? Manj bi morala nestrpno odgovarjati otrokoma in se prehranjevati ob nemogočih urah.

Nam lahko poveste primer veščine, ki bi vas zanimala in zakaj?
Veščine, katerih bi si želela, se nanašajo na minimalno invazivne pristope v kirurgiji. Po zaključku specializacije sem tako žal izgubila stik z laparoskopskimi posegi, zanimivo bo ugotoviti, kam lahko pri svojem delu umestimo robotske tehnike, želela bi se naučiti tudi rekonstrukcije limfnih vodov.

Zdravnikova vest, ER, Talenti v belem, Mladi zdravniki,…Gorski zdravnik, Naša mala klinika?
Hugh Laurie je izredno karizmatičen gospod, katerega nastop v Križankah je bil prava poslastica. Sama nadaljevanka pa zgolj v začetku. Včasih se pa do solz nasmejemo, kako zelo podobni smo Naši mali kliniki.
Nam lahko poveste en konkreten primer podobnosti (brez specifičnih podatkov, seveda).
Tudi mi imamo mladega doktor Muca in sestro Franjo ali dve, ki rešijo še tako nemogočo situacijo. Občasno se tudi zgodi, da je bolnik zaradi zapletov ali stranskih učinkov zdravljenja dlje časa na oddelku in vse osebje dobro pozna. Takrat slišimo marsikatero zabavno na svoj račun. Pred kratkim je tako starejši gospod na večerni viziti ob vprašanju, ali mu zatekajo noge jezno zahteval, da obe z oddelčno sestro dvigneva hlačnici. Zagotovil nama je namreč, da so njegove noge lepše od najinih. Imel je prav!

Katero knjigo bi mi priporočili v branje?
Teh bi se nabralo za celo knjižno omaro. Trenutno tisto, kar bereva s hčerjo. Ona se prvič hahlja, jaz pa ponovno ob štoparskih navodilih Douglasa Adamsa. Britanski humor Roalda Dahla je prav tako poslastica za vse generacije. Pred nekaj dnevi sem se naključno znašla pred Dragom Jančarjem. V zadregi sem lahko mislila le na smrt junakinje v To noč sem jo videl. Bi pa bila pred Alenko Puhar morda še bolj v zadregi. Po branju Partizanskega kirurga sem sodelavcem še nekaj dni obnavljala dogodke iz knjige.
Ste bila vedno knjigoljubec?
Knjige so bile vedno moj skrivni svet. Še pred koncem osnovne šole sem prebrala vse knjige Agathe Christie in si predstavljala, da bom nekoč slavna detektivka.

STROKOVNO

Katere so za vas dobre lastnosti nekoga, ki dela v vaši stroki?
Empatija, intuicija, umirjeno in premišljeno ravnanje so dokazano lastnosti, ki so potrebne za delo z onkološkimi bolniki. Toliko bolj, če je to delo kirurgija. V strokovni literaturi nekateri pišejo tudi o tem, da imajo zaradi omenjenih lastnosti pri tem delu prednost ženske.

Mi lahko opišete vaš delovni dan?
Kirurgi začenjamo ob 7h s kratkim poročilom o opravljenem in načrtovanem delu. Pregledu bolnikov na oddelku sledi odhod v operacijsko dvorano večino dni, preostale pa pričetek dela v ambulanti ali na multidisciplinarnih sestankih. Vse drugo nekako stlačimo vmes.

Pomanjkanje časa za vsakega pacienta je ena rak ran našega zdravstva. Kako najdete dovolj časa za vse?
Ljudje se v stresni situaciji različno odzovemo. Čas, ki ga potrebujemo, da težavo razumemo, ni za vse enako odmerjen. Nekateri bolniki so s pogovorom hitro zadovoljni, drugi potrebujejo več, izredno redko pa se zgodi, da kdo potoži zaradi časovno neustrezne obravnave. Bolnikom dam vedeti, da sem na voljo tako pogosto, kot je le mogoče. So pa moji bolniki gotovo najbolj prijazni in potrpežljivi, saj se izven predvidenih srečanj name obrnejo le takrat, ko je prav zares nujno.

Kaj je najtežja stvar pri vašem delu?
Sem kirurginja na Onkološkem inštitutu. Kljub sodobnemu zdravljenju in izboljšanju preživetja nekateri za rakom žal umrejo. Vsakič znova je najtežje povedati, da so možnosti zdravljenja izčrpane in se od bolnika posloviti.

Če bi si lahko podali en nasvet 10 let nazaj, kateri nasvet bi si dali?
Trdno sem prepričana, da vsi dogodki in izkušnje našega življenja vodijo v končen, dober rezultat. Ne glede na slabo ali dobro bi bil moj nasvet, naredi vse še enkrat.

Kaj je vaš trenutni največji profesionalni dosežek?
Vse svoje profesionalno poti sem vesela, a če bi morala izpostaviti na kaj sem trenutno najbolj ponosna, je to gotovo sodelovanje s tujimi in domačimi raziskovalci.
Bi izpostavili kak članek, ki je nastal kot rezultat le tega?
Pred kratkim smo tako mariborsko fakulteto pisali o nanotehnologiji (ORTHABER, Kristjan, PRISTOVNIK, Matevž, SKOK, Kristijan, PERIĆ, Barbara, MAVER, Uroš. Skin cancer and its treatment : novel treatment approaches with emphasis on nanotechnology. Journal of Nanomaterials, ISSN 1687-4129, 2017, vol. 2017, str. 1-20.). Tudi s tujimi raziskovalci sodelujem predvsem na področju raziskav kožnega melanoma (TAYLOR, Nicholas J., MITRA, Nandita, GOLDSTEIN, Alisa M., TUCKER, Margaret A., AVRIL, Marie-Françoise, AZIZI, Esther, BERGMAN, Wilma, BISHOP, David Timothy, HOČEVAR, Marko, PERIĆ, Barbara, et al. Germline variation at CDKN2A and associations with nevus phenotypes among members of melanoma families. The Journal of investigative dermatology, ISSN 0022-202X, 2017, vol. 137, iss. 12, str. 2606-2612)

Pred vami je strokovni izziv, za katerega ne morete na hitro najti rešitve. Kako se lotite tega izziva?
Tovrstnih izzivi so v onkologiji pogosti. Sprva se posvetiš aktualni literaturi, ki je na voljo. Pogosto nato povprašaš bolj izkušene po mnenju o prebranem. Če to ne zadostuje, pišeš kolegom v tujino. Centri, ki zdravijo večjo populacijo bolnikov, imajo lahko več izkušenj z redkimi primeri bolezni.

Povejte nam eno pomanjkljivost slovenskega zdravstvenega sistema in kako bi se jo vi lotili praktično reševati?
Kot onkološki kirurg se z veseljem lotim reševanja strokovnih problemov. O pomanjklivostih zdravstvenega sistema in reševanju pa ne bi želela razpredati. Se spomnite tistega “Le čevlje sodi naj kopitar”?
Moja definicija je bolj mehka. Menim, da me lahko vsakdo, ki ve več o določeni tematiki od mene, marsikaj nauči. Vprašam drugače – katera birokratska ovira vas kot onkološkega kirurga vsakič znova zmoti?
Onkološki inštitut Ljubljana je nacionalni center za zdravljenje raka z dolgoletno tradicijo in vrhunskim delom. Žalosti me, da sami pogosto ne znamo izžarevati ponosa ob tem in tega pogosto ne odraža način, kako naše storitve obravnava zdravstveni sistem. V tujini nekdo po poklicu ne bil bil medicinska sestra temveč MEDICINSKA SESTRA NA ONKOLOGIJI! Morajo pa temu seveda slediti tudi zahteve in v vsakem trenutku moramo bolniku ponuditi boljši odnos ter več znanja in strokovnosti.

Kje vidite razvoj vaše stroke čez 10 let? Kateri so po vašem mnenju največji izzivi vašega področja v naslednjih letih?
Ob uspešnih programih zgodnjega odkrivanja nekaterih rakov opažamo, da se je število novoodkritih bolnikov z nekaterimi vrstami raka ustalilo ali celo zmanjšalo. V naslednjih letih bo ob tem in izboljšanju zdravljenja v ospredje prišlo vprašanje kvalitete oskrbe bolnikov ter njihovega življenja po zaključku zdravljenja.

Kateri je po vašem največji dosežek na vašem področju v zadnjih 10 letih?
Najpomembnejši dosežki so gotovo razvoj minimalno invazivnih metod kirurgije kot je laparoskopska ali robotska kirurgija in razvoj tarčnih zdravil ter imunoterapije. Zdravljenje raka danes ne poteka več po nekih predpisanih vzorcih primernih za vse z določeno boleznijo, temveč je skrbno prilagojeno vsakemu posamezniku.
Če mi morali umestiti naše uspehe na vašem področju, z uspehi sosednjim držav – kam se uvrščamo? Kje smo boljši in kje po vašem mnenju še šepamo?
Po podatkih mednarodnih raziskav je preživetje bolnikov z nekaterimi pogostejšimi raki, kot je naprimer rak dojke, v Sloveniji primerljivo z zahodnoevropskimi državami in nekoliko bolje kot recimo na Hrvaškem. Na področju kožnega melanoma se recimo uvrščamo med države, kjer se je preživetje v zadnjih letih najhitreje izboljševalo. Šepamo pa na področju sledenja kvalitete in zapletov našega dela.

Nekateri problemi s katerimi se soočate danes so verjetno še vedno tabu, o katerih se nerado govori. O čem se najtežje pogovarjate s pacientkami in kako se tega lotite?
Ko bolniki prejmejo diagnozo raka, ki zahteva kirurško zdravljenje, smo kirurgi tisti, s katerimi najprej govorijo. Mislim, da v takem trenutku ni prostora za tabu teme. Vedno skušamo po svojih močeh najbolje odgovoriti na vsa vprašanja. Predvsem bolnicam z rakom dojke, ki se odločajo za rekonstrukcijo pogosto svetujem, da si vprašanja, ki se porodijo doma, zapišejo. Tako lažje vodimo pogovor. Na zadovoljstvo po končanem zdravljenju namreč vpliva prav vse, tudi sprva navidezno nesmiselna skrb.
Nam lahko poveste kakšne primere vprašanj, ki se porodijo ženskam?
Mlade bolnice tako pogosto skrbi, ali bodo po rekonstrukciji lahko varno pestovale in se igrale z otrokom. Včasih naletimo na vprašanja, ki zahtevajo malce raziskovanja, teh smo vedno veseli. Tako je bilo recimo zanimivo vprašanje mlajše bolnice, ki je zaradi poklica morala vedeti, ali bo po posegu lahko varno ravnala s strelnim orožjem.

Mlade ljudi po večjih kirurških posegih zanima seveda tudi, za koliko časa po posegu morajo odložiti spolne odnose ali načrtovanje naraščaja.

SPROSTITVENA RUNDA

Če bi Hollywood naredil film o vašem življenju, koga bi radi videli v vaši vlogi in zakaj?
Za Hollywood ne bi bila zanimiva. Pogosto, tudi v tujini pa slišim, da sem podobna Kirstie Alley.
Mogoče pa je nekaj na tem…

Če bi nekdo napisal biografijo o vašem življenju, kakšen bi bil naslov?
Neverjetno potovanje deklice iz majhnega mesta. Morda pa jo napiše sin. Pri desetih pravi, da bo pisatelj.

Če bi lahko bili kateri koli super junak, kateri bi bili?
Deček, ki je ukrotila zmaja.

Zamenjajva vlogi. Vprašajte me nekaj.
Kako lahko sodobna tehnologija približa zdravnika bolniku?

ZA KONEC

Vpišite manjkajoče: Za naslednji intervju predlagam dr. Mihajla Đokića iz Oddelka za Abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana, ker je s trdno voljo in vztrajnostjo postal eden tistih, ki z neznansko spretnostjo vračajo življenje organom, ki tega sami ne bi več zmogli.

Ne spreglej ostalih intervjujev

Intervju z Jasno Podreka

Spolno nasilje in nadlegovanje ne sme biti zamolčano! Asist. dr.[Beri...]

Intervju z Jano Makuc

Dr. Jana Makuc je zdravnica in biologinja, trenutno zaposlena v[Beri...]

Intervju s Teo Jedlovčnik

Tea Jedlovčnik, dr. med. dela v Splošni bolnici Novo mesto,[Beri...]

1 KOMENTAR

Intervju z Aljo Fabjan

Alja Fabjan je integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze za[Beri...]

Intervju z Natašo Leban

Intervju s Sento Frol

Asist. Senta Frol, dr. med. je specialistka nevrologije, ki se[Beri...]

Intervju s Hatije Ismaili

Hatije Ismaili, dr. med., spec. ginekologije in porodništva v Splošni[Beri...]

Intervju z Ljudmilo Brezigar

Plesno-gibalna psihoterapija, psihoterapija in spremljanje v obporodnem obdobju. Trojstvo poti[Beri...]