Anja Plemenitaš je končala medicinsko fakulteto v Ljubljani leta 2005. Že kot študentka se je izobraževala v tujini (München, Huston) in raziskovala poporodno depresijo. Specialistični izpit je opravila s pohvalo leta 2011. Leta 2015 je zaključila doktorat znanosti na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Habilitirana kot asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V sklopu izobraževanj za naziv psihoterapevt je pridobila nekaj znanja iz psihoterapije.
Zaposlena na Oddelku za psihiatrijo, UKC Maribor, na ženskem intenzivnem oddelku.
Z dr. Anjo Plemenitaš smo posneli že tudi podcast na temo poporodne depresije. Prisluhnite mu lahko na povezavi: https://soundcloud.com/slokunapipi/6-poporodna-depresija.
Zdaj pa lahko preberete tudi intervju z njo, kjer se predstavlja tudi osebno.
Tilen Mandelj
p.s. Intervju je sestavljen iz naslednjih delov: osebna izkaznica, zasebni del, strokovni del, sprostitvena runda in zaključek.
OSEBNA IZKAZNICA
Osebna misel
Carpe diem. (op.p. Izkoristi dan.)
Kdo ste?
Anja Plemenitaš
Kje ste zaposleni?
UKC Maribor, Oddelek za psihiatrijo
ZASEBNO
Začnimo z lahkim vprašanjem. Kdo ste izven vašega delovnega mesta? V 3 besedah.
Mama, partnerka, prijateljica.
Na vašem delovnem mestu vas 4-letna deklica pocuka za rokav in vpraša, kaj počnete. Razložite jih v treh stavkih, kaj počnete.
Zdravim celega človeka, tudi njegovo psiho.
Kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko ste si rekli: “Psihiatrinja bom.”
Na koncu gimnazije, ko je bilo potrebno oddati vloge, kam se vpišemo je zmagala odločitev za medicino, katere pa nisem obžalovala.
Katere so bile alternative in kaj je potem pretehtalo pri odločitvi?
Alternativna vloga je bila za farmacijo, a mi je manjkala količina direktnega stika z ljudmi.
Kaj je tisto, kar najbolj opredeljuje dobrega psihiatra?
Biti poučen o svoji specialnosti, ob tem pa biti sočuten in pravičen do bolnika, kar pa ne pomeni nujno vedno biti všečen.
Kako upravljate s časom, sploh v trenutkih, ko ste najbolj zasedeni?
Ko delamo z ljudmi, je težko imeti vse splanirano. Kolikor pa se da, je dobro triažirati po stopnji nujnosti, ob tem pa tudi dihati (si vzeti nekaj minut odmora, imeti malico in podobno), sicer težko ostajaš zbran za delo, ki je odgovorno.
Kako napolnite svoje baterije?
Z leti imam najraje, da v prostem času v svojem tempu opravljam opravila, ker časa za počitek in brezdelje ostaja zelo malo. Koliko čas dopušča rada potujem in obiščem kakšen dober koncert.
Vaš najbolj ponosen trenutek?
Nase sem bila profesionalno najbolj ponosna, ko sem doktorirana, sicer ima privatno življenje vzporedno kar nekaj ponosnih trenutkov.
Katera je tista stvar, ki bi jo morali delati več in katera tista, ki bi jo morali delati manj?
Več bi morala spati in manj se obremenjevati s temami, na katere nimam vpliva.
Mi lahko poveste par stvari, s katerimi se zdravniki v vaši stroki ponavadi obremenjujejo, pa nanje nimajo vpliva?
Pogosto nimamo vpliva na samo sodelovanje bolnikov pri zdravljenju, na odnos do nas pa tudi njihovih svojcev, ki je lahko zelo izčpljujoč. Na žalost je poklic zdravnika zadnja leta malo spoštovan (pa to ne pomeni, da bi me morali hvaliti in se zahvaljevati), ampak je mišljeno spoštljivo sprejemanje našega mnenja in ne hitro reagiranje, če nam kaj ni všeč pa bomo se pritožili.
Zdravnikova vest, ER, Talenti v belem, Mladi zdravniki,…Gorski zdravnik, Naša mala klinika?
Občasno sem to gledala pred leti, me dolgoročno ni pritegnilo, da bi bila oboževalka. Je lepo videti pogosto idealizirane osebe in reševanje problemov bolnikov predstavljene na platnu. Žal realnost pogosto ni blizu tega.
Katero knjigo bi mi priporočili v branje?
Nazadnje sem prebrala knjigo od Arta Paasalinna: Očarljivi skupinski samomor, ki bi jo priporočala v branje. Sicer mi zadnja leta ne uspe prebrati kaj veliko leposlovnih knjig, kot v časih pred zdravniškim poklicem.
Katero strokovno knjigo iz vašega področja bi mi priporočala in zakaj?
Izdaja se veliko publikacij na področju duševnega zdravja, ki skušajo približati duševne motnje uporabnikom in njihovim svojcem. Nazadnje sem prejela zbornik predavanj z naslovom “Duševno zdravje v obporodnem obdobju”. Odsvetovala bi različne knjige o osebni rasti, ker pogosto niso učinkovite. Za laike bi od strokovnih knjig svetovala kakšno o čuječnosti. Jaz pa svoje znanje v veliki meri črpam iz strokovnih podatkovnih baz kot so “PubMed” in za klinično prakso “UpToDate”.
STROKOVNO
Katere so za vas dobre lastnosti nekoga, ki dela v vaši stroki?
Zagotovo mora biti poučen, saj brez znanja ne moreš dobro delati. Potem mora biti zavzet za bolnika, sočuten in sposoben prevzemati odgovornost.
Mi lahko opišete vaš delovni dan?
Zjutraj hitro vstanem, ker se v službo peljem 65 km. V službi prvo pregledam, kaj me novega čaka na oddelku, postorim kaj za nazaj, grem na vizito. Po tem pa razgovori, druge zadolžitve. Po koncu službe pa hitro v avto, ker me že čakata moja otroka v vrtcu in šoli. Ponavadi gremo po hitrih nakupih, skuhamo, se družimo. Zvečer pa kakšna ura pred spanjem, ko otroci že spijo, ostane še čas za en del nanizanke za sprostitev (nanizanka ni iz zdravstvenih vsebin).
Kdaj vstajate in ali ste bili že od nekdaj jutranji ptič? Ali imate kakšno priporočilo pri jutranjem vstajanju? 🙂
Vstajam okrog 5.30 in se glede ure ne obremenjujem preveč, ker če je treba vstati, se ni vredno glede tega se obremenjevati. Sicer sem po naravi bolj večerni tip.
Pomanjkanje časa za vsakega pacienta je ena rak ran našega zdravstva. Kako najdete dovolj časa za vse?
Se znajdem, optimiziram, …
Mi lahko poveste en konkreten primer optimizacije?
Da bolnika poslušam, potem pa poskušam čim hitreje izluščiti srž problema in usmerim cilje v to smer. Treba je potem biti dober v timskem sodelovanju med različnimi profili zaposlenih, ki lahko zelo skrajša, a ohranja kvalitetno obravnavo bolnika.
Kaj je najtežja stvar pri vašem delu?
Protivoljno reševanje duševnih stisk.
Ali se da sploh resnično rešiti duševno stisko, v kolikor oseba ni pripravljena na to oz. se s tem ne strinja?
Da, da se. Sprva moramo ob akutni agitaciji, ki lahko izhaja iz različnih duševnih motenj, doseči umiritev, da lahko nato naprej nadaljujemo v sodelovanju, kateremu stremimo.
Če bi si lahko podali en nasvet 10 let nazaj, kateri nasvet bi si dali?
Ne si toliko k srcu gnati.
Kaj je vaš trenutni največji profesionalni dosežek?
Doseg doktorata.
Pred vami je strokovni izziv, za katerega ne morete na hitro najti rešitve. Kako se lotite tega izziva?
Pregled situacije, posvetovanje, iskanje poti in alternativ.
Ali se ponavadi posvetujete znotraj stroke ali poiščete nasvet tudi izven?
Če gre za čisti stokovni izziv ostajam pri posvetovanju pri kolegih iz stroke. Nasvet izven bi bil smiseln samo, če se dotika mojega osebnega doživljanja ob reševanju strokovne vsebine.
Povejte nam eno pomanjkljivost slovenskega zdravstvenega sistema in kako bi se jo vi lotili praktično reševati?
Težko je izpostaviti zgolj eno. Prezasičeni smo z delom vsi kadri v zdravstvu, premalo cenjeno je naše delo (pa ni mišljeno v finančnem smislu), napake se ne smejo zgoditi, …
Kaj bi se moralo zgoditi, da bi si rekli:”Moje delo je pa cenjeno.”
En zdrav odnos do nas, ko se dopušča, da smo tudi ljudje in ne zgolj uslužbenci, ki lahko kot avtomat naredijo določeno kvoto storitev. Vidim, da so drugi kolegi tudi iztrošeni in na podlagi tega smo med seboj v komunikaciji lahko zagrenjeni, delamo po principu, ta bolnik ni za nas. Zelo nezdravo je tudi hitro kriminaliziranje morebitnih napak, ki se lahko zgodijo, kar lahko vodi v defenzivno medicino.
Kje vidite razvoj vaše stroke čez 10 let? Kateri so po vašem mnenju največji izzivi vašega področja v naslednjih letih?
Personificiran pristop, vedno bolj celostna obravnava in sodelovanje. Izziv bo ureditev dostopne pobolnišnične oskrbe ali v domovih, zavodih ali na domu pri ostareli (geriatrični) populaciji ali pa pri mlajših z resno duševno boleznijo, saj sedaj zelo šepamo na tem področju.
Mi lahko poveste konkretno en primer, kako sedaj poteka pobolnišnična oskrba in kaj je tisto, kar bi se dalo izboljšati relativno hitro, z majhnimi sredstvi?
Neakutni bolnišnični oddelki so precej zasedeni, za psihiatrične bolnike pa nedostopni. Domovi za osterele so dragi, zavodi pa prezasedeni. Z majhnimi stredstvi se tega ne da rešiti, ampak sistemsko na državni ravni.
Kateri je po vašem največji dosežek na vašem področju v zadnjih 10 letih?
Imamo učinkovita zdravila za mnoge duševne bolezni.
Nam lahko poveste primer zdravila, ki ga še ni bilo na trgu pred 10 leti, pa dosega danes zelo dobre rezultate? Zakaj je temu tako?
Pred nekaj leti je prišel na tržišče nov antidepresiv (vortioksetin), ki je učinkovit in dobro prenosljiv in postavljen v paleto drugih primerljivo učinkovitih antidepresivov. Sicer se zadnjih 10 let že poznane molekule uspešno uporabljajo za boljše sodelovanje pri zdravljenju duševnih motenj npr. antipsihotik paliperidon, ki ob uporabi v depo obliki omogoča boljšo kvaliteto za bolnika, saj je interval med aplikacijami 3 mesece.
Nekateri problemi s katerimi se soočate danes so verjetno še vedno tabu, o katerih se nerado govori. O čem se najtežje pogovarjate s pacientkami in kako se tega lotite?
V psihiatriji se trudimo, da je čim manj tabujev, saj je sama duševna tema pri posamezniku pogosto še vedno dojemana kot nekaj, kar je potrebno zaradi ranljivosti pred drugimi skriti. Se pa morebitnih težkih tem ali tabujev bolnikov dotikamo spoštljivo in jim pustimo čas, da se nam sami odprejo ali jih nežno pripeljemo do tega, da se lahko tudi o tem pogovarjajo.
SPROSTITVENA RUNDA
Če bi Hollywood naredil film o vašem življenju, koga bi radi videli v vaši vlogi in zakaj?
Zagotovo bi hotela, da me igra kakšna atraktivna igralka. Ne bi se branila Mile Kunis, Natalie Portman, Rachel Weisz,…
Če bi nekdo napisal biografijo o vašem življenju, kakšen bi bil naslov?
Predana.
Če bi lahko bili kateri koli super junak, kateri bi bili?
Superwoman, ker bi lahko v letu (oz. med letenjem) uredila veliko stvari.
Povejte mi 3 stvari, ki bi jih uredili. 🙂
Uredila bi zdravstven sistem in sem položaj zdravnika ter položaj bolnika (to šteje za 2 stvari glede na obsežnost in se tudi prepleta). Vzporedno pa bi se lotila privatno poštimat, da moja družina funkcionira tip top (vse nakupljeno, dobro skuhano, oprano, pospravljeno, otroci na svežem zraku in zadovoljni ter se seveda zdravi, zadovoljen partner, jaz razgibana, načitana in nič utrujena,…) 😉
Zamenjajva vlogi. Vprašajte me nekaj.
A sem dolgočasna?
ZA KONEC
Vpišite manjkajoče: Za naslednji intervju predlagam ginekologinjo Sonjo Lepoša, ki je moja dobra prijateljica in dobra ginekologinja, ker me navdušuje kako rešuje strokovne in domače probleme.
Anja Plemenitaš je končala medicinsko fakulteto v Ljubljani leta 2005. Že kot študentka se je izobraževala v tujini (München, Huston) in raziskovala poporodno depresijo. Specialistični izpit je opravila s pohvalo leta 2011. Leta 2015 je zaključila doktorat znanosti na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Habilitirana kot asistentka za predmet psihiatrija na Medicinski fakulteti in predavateljica na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V sklopu izobraževanj za naziv psihoterapevt je pridobila nekaj znanja iz psihoterapije.
Zaposlena na Oddelku za psihiatrijo, UKC Maribor, na ženskem intenzivnem oddelku.
Z dr. Anjo Plemenitaš smo posneli že tudi podcast na temo poporodne depresije. Prisluhnite mu lahko na povezavi: https://soundcloud.com/slokunapipi/6-poporodna-depresija.
Zdaj pa lahko preberete tudi intervju z njo, kjer se predstavlja tudi osebno.
Tilen Mandelj
p.s. Intervju je sestavljen iz naslednjih delov: osebna izkaznica, zasebni del, strokovni del, sprostitvena runda in zaključek.
