Epizoda #8: Spolna medicina

V osmi epizodi se Monika Šetinc pogovarja s Katarino Galič Jerman, dr. med. na temo spolne medicine.

Citat

Cilj spolne medicine je vzpostavitev in izboljšanje spolne funkcije, oziroma izboljšati dobro počutje v spolnosti obeh partnerjev

Katarina Galič Jerman, dr. med.

Uvodnik

Spolna medicina je mlada veja medicine, ki se je v Evropi že uveljavila, v Sloveniji pa začenjamo prve korake razvoja.

Velika večina nas ob tem imenu takoj pomisli na težave v postelji. A resnica je precej drugačna in zapletena.

Spolna medicina je namreč veda, ki se po definiciji ukvarja z vplivom psiho-fiziologije, intimnih odnosov, družbenih in kulturoloških dejavnikov, razvojnih učinkov, spolne usmerjenosti in raznolikosti, spolne identitete ter medspolnih razlik na spolno funkcijo.

Dr. Gabrijela Simetinger v članku Spolne motnje in njihove obravnava po načelih spolne medicine pravi, da je njen cilj ponovna vzpostavitev ali izboljšanje spolne funkcije, optimizacija spolne izkušnje in dobrega počutja ter osebnega kakor tudi medosebnega zadovoljstva v spolnosti.

Spolna medicina spolne probleme ne obravnava in deli na normalne ali patološke, kot je to običaj pri medicini, temveč jih deli na: skrbi (napačna stališča in prepričanja), težave (občasni problemi v spolnosti), motnje (disfunkcije) in okvare ali bolezni.

Ali prepoznate nekatera stališča in prepričanja o ženskah?

  • Seks je za mlajše od trideset let.
  • Normalna ženska pri vsakem spolnem odnosu doživi orgazem.
  • Žensko spolno življenje se zaključi z menopavzo.
  • Dostojnih žensk erotična literatura ne vzburja.

Tudi o moških je precej prepričanj:

  • Moški se brez težav pogovarjajo o seksu.
  • Pravi moški mora biti glavni pri seksu.
  • Seks pomeni vaginalni spolni odnos.

Zgoraj omenjena stališča so seveda zgrešena in popolnoma napačna.

Spolnost in pogovor o spolnosti je bila včasih (za nekatere je še danes) tabu tema. Ravno zaradi tega smo se odločili, da bomo tej tematiki namenili veliko pozornosti.

To je prvi izmed podcastov na to temo.

Gost

Katarina Galič Jerman

Katarina Galič Jerman, dr.med. je specialistka ginekologije in porodništva, članica evropskega združenja spolne medicine in članica FECSM. V Ljubljani vodi tudi ambulanto na koncesijo.

Transkript podcasta

Monika: Zakaj spolna medicina, se pravi zakaj vas to področje zanima in zakaj je tako malo strokovnjakov na tem področju pri nas?

Katarina: Zakaj me zanima spolna medicina? Mogoče zato, ker sem šla od kliničnega dela v bolnišnici v ambulantno delo in ker je tukaj rutinsko delo, sem si želela razširiti spekter dela in v bistvu tekom dela v ambulanti sem videla, da znanja v težavah s spolnostjo nimamo. In sem ugotovila, da je v Evropi to zelo že razvita veja oziroma veja v razvoju.

Zato sem se usmerila na to področje. Mogoče, da razložim kaj sploh spolna medicina pomeni pa potem iz tega izpeljem, zakaj je tako malo strokovnjakov. In sicer, spolna medicina je veda, kjer je potrebno vzeti v zakup vse psiho-fiziološke intimne odnose in vpliv družbeno-kulturoloških dejavnikov na spolno funkcijo. In cilj spolne medicine je vzpostavitev in izboljšanje spolne funkcije, oziroma izboljšati dobro počutje v spolnosti obeh partnerjev.

Razvoj znanj klinične prakse s področja človeške spolnosti v Evropi, je bilo v zadnjih letih kar hitro naraščajoče in novi problemi so v bistvu utemeljili potrebo po novi medicinski stroki. Zakaj pa je tako malo strokovnjakov pri nas na tem področju, je pa razlog za to, da v bistvu izobraževanja s področja spolne medicine ni v sklopu klasičnih zdravniških specializacij ali pa drugih vej, na primer fizioterapije, psihoterapije.

In se mora vsak posameznik samoiniciativno v bistvu izobraževati v tej smeri in tudi samoiniciativno nositi stroške tega izobraževanja. To jaz vidim, kot glavni razlog in glavni problem tukaj.

Monika: Kakšno je pri nas dojemanje spolnih motenj. Kakšna je pravzaprav zdrava spolnost in kaj je bistvo spolnega odnosa?

Katarina: Ja mogoče najprej prvo odgovorim. Kakšna je običajna, oziroma kakšno je pri nas dojemanje spolnosti. Smo se majčkeno že sprostili in se približali evropskemu nivoju ampak vidim, da je še kar bolj tabu tema. Predvsem mlajši hitro postavijo vprašanje o spolnosti samoiniciativno, pri starejših pa je potrebno še vedno odpreti to debato.

Glede zdrave spolnosti je težko reči, ker definicije zdrave spolnosti ni. In v bistvu v spolni medicini imamo en tak pregovor, da dokler s svojim obnašanjem, kar se tiče spolnosti, ne ogrožaš okolice s svojim vedenjem, je vse zdravo in normalno. In ljudje imamo marsikatere predsodke glede spolnosti in pogosto imamo tudi zaradi tega težave v spolnosti.

Zato je zelo pomembno obsežno raziskati posameznikovo spolnost, način obnašanja, educirati o spolnosti, spolnih organih in spolnem odzivu. Ker velikokrat ugotovimo, da tukaj sploh ni nič posebnega in da je to čisto normalno. Bistvo spolnega odnosa je v bistvu zelo različno, glede na to kakšen je motiv za spolnost pri posamezniku. Lahko je to povečanje intimnosti.

Lahko je sproščanje neke notranje napetosti, lahko je želja po zanositvi, malo je odvisno kakšnega spola smo:  ženska / moški, v kateri fazi življenja smo. Tako da, to je spet ena zelo široka tema.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje in oceno na Apple podcastih. Uporabljaš kaj drugega? Potem mi piši na monika@kunapipi.si in povej, kaj ti je na podcastu Kunapipi najbolj všeč. 🙂

Monika: Običajna vprašanja s katerimi strokovnjaki začnejo pogovor o spolnosti, so odprta, kakšno je spolno življenje. Kako vi začnete pogovor in kakšni so odgovori na to vprašanje slovenskih žensk in moških?

Katarina: Kot sem že rekla mladi pogosto pridejo sami z besedo na dan. Pridejo z določeno težavo in takoj steče pogovor o tem. Pri starejših pa kar opažam, moramo mi postavljati vprašanja. V obravnavi spolnih motenj imamo vprašanja usmerjena, ker moramo spoznati cel socio-bio-psiho-fizični profil posameznika in v bistvu samo jemanje anamneze v tej smeri lahko traja več kot eno uro in vsak posameznik ima druge cilje, motiv za vstop v spolnost.

Ko sem že prej rekla, moramo nekako videti, kako podaja odgovor,  kako komunicirati z njimi in s tem znamo potem nekako voditi pogovor in pa seveda, prvo vzpostaviti zaupnost pacient – zdravnik, ker to je zelo intimna tema.

Monika: Ali bi ginekolog moral vprašati žensko ali so težave v spolnosti in ali jo lahko potem naprej napoti?

Katarina: Ja ponavadi, če je res težava, ženske same vprašajo. Spet malo različno od starosti. Naloga ginekologa, … ker da bi sam reševal to težavo tekom redne ambulante, je absolutno premalo časa.

Da bi iskal posameznike kar tako s tem vprašanjem, pa ne vidim smisla. Zdaj, se mi zdi, da je bolj smiselno razširiti informacijo, da pomoč obstaja in da vemo, na koga se obrniti.

Monika: Spolne motnje se v splošni populaciji pojavljajo od 5 do 35 procentov. Kakšen odstotek je po vaši oceni Sloveniji?

Katarina: Slovenija je takšna temna luknja bi rekla še, ker v bistvu nekih študij nismo delali še. Trenutno opravljam študijo tekom redne ambulante in ko bom imela zadostno število izpolnjenih anket, bom lahko naredila neko statistiko.

Tako, da upam, da se bo to zgodilo čim prej in vabim k sodelovanju. Je pa v bistvu, tako po občutku bi rekla, da smo kar tam na evropskem nivoju približno.

Dodatna literatura


Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!


Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja