Epizoda: #47 Maserka v kolesarstvu

V sedemiinštirideseti epizodi podcasta Kunapipi se Tilen Mandelj z Ano Šumah pogovarja o vlogi maserke v profesionalni kolesarski ekipi.

Citat

Med maserjem in športnikom mora vladati nek simbiotski odnos, ker se oba zavedata, da imata z dobrim odnosom in sodelovanjem v bistvu korist drug od drugega in vsakdo se zaveda, da je masaža trenutek tako mentalne kot fizične sprostitve, kjer ni prostora za napetosti.

Ana Šumah
💌 Kunapipi e-novičnik
Vsak petek zjutraj ti pred začetkom dneva pošljemo en zakon email. 10 stvari v hitro branje. 🥰 Pridruži se več kot 1000 ženskam, ki prejemajo novice!
Vsak petek zjutraj

Uvodnik

Z Ano Šumah se pogovarjava o vprašanjih kot so:

  • Kdo lahko opravlja vlogo maserja v profesionalni kolesarski ekipi?
  • Kako se masaže razlikujejo med tekmovalnimi dnevi, dnevi treningov in dnevi počitka?
  • Ali se masaža za kolesarje razlikuje od masaže pri drugih športih?

Gost

Ana Šumah je študentka 6. letnika splošne medicine in maserka na področju športa, predvsem kolesarstva.

V kolesarstvu je sodelovala s klubi kot so Rally Cycling (Road), Specialized Factory Racing Team (MTB), UnoX Cycling Team (Road), USA Cycling (Road, MTB, Velo) in nazadnje s Team31 (MTB).

V zadnjih letih je sodelovala s kolesarji kot so Sepp Kuss, Brandon McNulty, Megan Jastrab, Jenny Rissveds, Kelsey Urban, Neilson Powless, Anthon Charmig, Anders&Tobias Johanessen in drugi.

Transkript

Ana Šumah dobrodošla v podcastu Kunapipi. Danes bova govorila o vlogi maserja v kolesarstvu in če grem kar na prvo vprašanje zakaj delate kar delate?

Ana: Ja, najprej lep pozdrav tudi vam in poslušalcem in pa hvala za povabilo v podcast. Kar delam in s čemer se vedno bolj intenzivno ukvarjam, je v bistvu posledica enega posrečenega spleta okoliščin. Šport mi je pri srcu že od malih nog, nad človeškim telesom pa sem se navdušila nekje v srednji šoli in se potem začela izobraževati na področju masaž, tudi fizioterapije in tako dalje.

No, potem sem se odločila za študij medicine in vmes delala malo kot maser v nogometu. Potem so se odprla vrata v kolesarstvo in tujino in to je postalo del mojega vsakdana in eden izmed večjih izzivov v tem obdobju in se mi zdi, da ravno zato, ker to predstavlja tak izziv, ker je dinamika, ki mi odgovarja, ker je svet športa in potovanj in dirk in adrenalina, da sem zato v tem ostala in mislim da bom še naprej delala na tem področju.

Kdo lahko opravlja vlogo maserja v profesionalni kolesarski ekipi?

Ana: Praktično vsakdo, ki ga veseli delo v športu, z ljudmi in pa je na tem področju ustrezno izobražen, v realnosti je to sicer odločitev vodilnih v posamezni ekipi, redkeje pa športnikov samih. Vedno se upošteva, ne sam življenjepis, ampak tudi priporočila in izkušnje.

Lahko bi rekla, da sta zadnji dve v bistvu ključni, saj se z delom maserja v športni ekipi skriva še ogromno drugih nalog. Delo maserja je v bistvu samo ime zadaj pa so je še ves ostali support, ki zahteva fleksibilnost, iznajdljivost, potrpežljivost. Potrebno je poznati kolesarski svet, pa ritem in dinamiko, pa potrebno je razumeti kaj športnik v določenem trenutku potrebuje in kako ekipa funkcionira.

In če oseba, maser ali fizioterapevt temu opisu ustreza, mislim, da se lahko dobro znajde v profesionalni kolesarski ekipi.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

Kakšne kvalifikacije pa po navadi iščejo?

Ana: Po navadi iščejo kar fizioterapevta, dovolj je tudi terapevt maser, največ pa kot sem rekla štejejo izkušnje se pravi vedno povprašajo v katerih ekipah si že prej delal, s kom si sodeloval, koliko časa, pomembna jim je tudi izobrazba recimo, če je to iz nekih medicinskih smeri ali pa iz področja kineziologije, fizioterapije, kiropraktike, je to definitivno dodana vrednost.

Zdaj bom verjetno ubil to besedo, ampak v literaturi se pogosto uporablja beseda “soigneur” in ta beseda izhaja iz francoskega jezika, ki v bistvu pomeni nekako skrbeti za nekoga. Kako je to, da se pogosto pojavlja to kot sopomenka maserja?

Ana: Ja, v bistvu je to nekak logično, ker maser, kot sem rekla, ne opravlja samo, ne dela samo masaž, ne predstavlja samo te podpore športniku ampak še vse ostalo. To pomeni podpora pri treningu, spremljanje na dirkah, prehrana, športni dodatki, priprava, hidracija, oprema za trening, skratka za vse je treba poskrbeti, da to funkcionira.

Poleg tega je treba poskrbeti, da celotna ekipa funkcionira, da smo usklajeni z mehaniki, s team menedžerjem, da smo pravočasni, se držimo urnikov, da v bistvu zmanjšamo stres na športnika in da mi prevzamemo celotno odgovornost organizacije, da je v bistvu za njih vse pripravljena in da lahko tekmujejo na najvišji ravni.

Kako pa je v tem kontekstu pravzaprav potem sestavljena nekako profesionalna kolesarska ekipa. Kakšni profili se nahajajo znotraj na primer če konkretno kar v številkah mogoče in v nazivih govoriva.

Ana: Ja ekipa je po navadi sestavljena, se pravi maser, mehaniki, potem je lahko trener, konkretno tehnični trener, potem je team menedžer, potem je tu še direktor celotne ekipe, število posameznih članov pa je odvisno od števila tekmovalcev. Zdaj če gre za manjšo ekipo, je dovolj en mehanik, en maser.

Vse pogosteje ima tudi vsaka ekipa svojega kuharja, ker je pač tudi področje prehrane vedno bolj kompleksno in včasih je to padlo na maserja, zdaj pa se to kar ločuje, ker je preveč obširno področje pa tudi potem je res ogromno dela še s pripravo obrokov. Odvisno. Kot sem rekla odvisno od števila športnikov v ekipi.

Po vašem vedenju obstaja še kakšen šport kjer ima maserja tako veliko vlogo?

Ana: V bistvu nimam prav veliko izkušenj še iz ostalih področij, ampak zagotovo lahko rečem, da recimo v smučarskem teku je nekje podobno, ker sem bila v kontaktu s švedsko smučarsko tekaško reprezentanco, pa sem od njih dobila par informacij, da je tudi kar podobna naloga maserja, torej, da opravlja še vse ostale funkcije.

Drugače pa mislim, da kar v precej ekipah, zato, ker je težko zagotoviti toliko članov ekipe, ki bi delali za par športnikov, predvsem iz finančnega vidika največkrat, pa tudi iz organizacijskega vidika, težko je najti profesionalce na svojem področju, kar seveda profesionalni šport zahteva.

Ali so vsi profesionalni kolesarji naklonjeni maserjem oziroma ali se kdaj pojavljajo kakšni dvomi v samo masažo oziroma maserja?

Ana: Iz lastnih izkušenj bi lahko rekla, da mora med maserjem in športnikom vladati nek simbiotski odnos, ker se oba zavedata, da imata z dobrim odnosom in sodelovanjem v bistvu korist drug od drugega in vsakdo se zaveda, da je masaža trenutek tako mentalne kot fizične sprostitve, kjer ni prostora za napetosti.

Načeloma stremimo k sprotnemu reševanju nekih dvomov ali pa težav, ki se pojavljajo in jih z ustrezno komunikacijo največkrat tudi uspešno rešimo. Ampak se pa zgodi seveda, da se kolesarji in maser nikakor ne ujameta karakterno ali pa da v njunem odnosu ni zaupanja in takrat se pač to rešuje na nivoju ekipe, da se poskusi prilagoditve, če so neuspešni se pa lahko sodelovanje tudi prekine, ker zaupanje je na tem področju športa res izredno pomembno.

Kako izgleda vaš delovni dan.

Ana: Zaenkrat še nimam delovne rutine in tudi ne kaže, da kdaj bo, pa mislim, da tudi v športu ne morem govoriti o neki rutini, še posebej zato, ker sem delala z več ekipami, to pomeni, da nisem bila pogodbeno ves čas z eno ekipo, ampak sem del sezone opravila v gorskem kolesarstvu, en manjši del v cestnem kolesarstvu in tu se dinamika kar precej razlikuje, tako da v času dirke ogromno potovanja, vožnje premikov, organizacije, na dan dirke ves fokus usmerjen v ta dogodek.

Torej dan se začne bolj zgodaj zjutraj, priprave, oprema, kaj se najde na prizorišče, kako bomo uskladili vse, da bo dan tekoče izveden in da bomo vse opravili v optimalnem času, predvsem za športnika, potem pa dirka, pride čas za pripravo za nadaljnji del sezone. Zame osebno vmes sodijo še priprave na izpite in usklajevanje študija s sezono. V zimskih mesecih kot je zdaj je manj potovanja in več planiranja za novo sezono, torej je več birokracije, več dokumentacije, treba je pregledati opremo, ki jo potrebujemo, uskladiti želje in cilje, spoznati se tudi z novimi člani ekipe.

Potem je zdaj tudi čas za dodatna usposabljanja in izobraževanja, kot na področju športne medicine kot tudi na splošno komunikacije in dela v športu.

Kako se masaža razlikuje pred, med in po tekmi?

Ana: Vedno se najprej vprašamo, kaj je cilj masaže, kaj želimo z njo doseči, ali je to sprostitev ali regeneracija ali aktivacija, potem je odvisno od spleta okoliščin. Na cestnih dirkah, če dam primer, letos smo bili na Giro d’Italia za mladinske kategorije z UnoX, z norveško ekipa, tam je v bistvu enajst dni dirk in devet premikov, če se ne motim, tako da časa ni bilo na pretek in je bilo ogromno improvizacije, tako da takrat se pač prilagodimo okoliščinam.

Masaža je lahko hitra, improvizirana, v kombiju, na hodnikih. V glavnem lahko je deset minut, če imamo čas si vzamemo seveda več časa, probamo vseeno upoštevati, če je bil dan dirke, da je po dirki bistvena regeneracija in aktivacija. Pred dirko v bistvu redkokdaj masiramo, vsaj v manjših ekipah te aktivacije masaže, so bolj stvar vsakega posameznika, kako vsakemu športniku paše.

Na voljo imajo tudi razne pripomočke s katerimi si pomagajo pri aktivaciji pred dirko, tako da prejmejo ogromno faktorjev, ki vplivajo na vrsto in obliko masaže. Pred, med in po.

Nekateri maserji govorijo o tem, da, če si kolesar želi sprostitvene masaže naj gre v wellness. Kakšno je vaše mnenje okoli tega?

Ana: Jaz se ne bi s tem strinjala. Imamo pa zelo deljena mnenja glede tega. To pa je res, ker tudi med nami maserji so marsikatere vroče debate. Kakšni so pristopi in tehnike, ampak men se zdi da je včasih ta mentalna komponenta, kaj nekdo želi v nekem trenutku bolj pomembna, kot pa masaža sama, ker se mi zdi, da s tem psihološkim, s tem pozitivnim pristopom in zaupanjem do športnika naredimo boljši efekt, kot če bi naredil eno dobro masažo.

Kako pa se masaže razlikujejo med tekmovalnimi dnevi, dnevi treningov in dnevi počitka?

Ana: Tukaj pogledamo, kaj je naš cilj v tistem določenem obdobju. V procesu treninga lahko uporabljamo neke bolj grobe, agresivne pristope, z namenom preprečevanja poškodb in pač doseganje tudi globljih tkiv in struktur.

Takrat si po domače povedano lahko privoščimo, da športnik tretmaja čuti tudi naslednji dan in mu s tem ne povzročimo neke škode, med tem ko definitivno tega ne delamo pred dirkami. Na dan počitka se meni osebno zdi še posebej pomembna sprostitvena komponenta, predvsem iz psihološkega vidika.

Tudi s fiziološkega vidika, ker je naš cilj takrat umiriti telo, dihanje, spodbuditi imunski sistem, v kombinaciji s počitkom, spanjem in drugimi sprostitve novimi tehnikami čim bolj vplivati na učinkovito regeneracijo.

Kaj in pa pravzaprav kako masaža koristi profesionalnim kolesarjem?

Ana: Tukaj bi rekla, da velja kot za ostale športnike, ni neke specifike, gre se za te splošne učinke na telo in pa mentalna komponenta, kot sva se že pogovarjala,  v splošnem povečana cirkulacija, potem omogočimo večji obseg gibanja, povečamo prožnost, zmanjšamo možnost poškodb, zmanjšanje mišičnih krčev in občutka napetosti mišic, večja prilagodljivost sproščenih mišic pa tudi manjšanje bolečin, iz mentalnega vidika pa povečan občutek sproščenosti.

Potem če gremo malo bolj v fiziologijo, povečamo ravni dopamina, serotonina, zmanjšamo stres, napetost, tesnobo, aktiviramo parasimpatik in pa spodbujamo osredotočenost, ki je predvsem pomembna med intenzivnimi treningi in dirkami.

Kako previdni pa morate biti pri uporabi raznih krem in mazil? Predvsem mogoče tukaj ciljam na razne sestavine, ki lahko vplivajo na kakšne dopinške rezultate.

Ana: Ja glede na ponudbo, ki jo najdemo na trgu je res treba biti precej previden, ker počasi se briše ta meja med farmacijo in med temi prosto dostopnimi izdelki in da bi se temu izognili, jaz ker zagovarjam pristop čim bolj preprostega, pa čim bolj naravnega.

Tako da ne vem, kot primer, sama največkrat uporabljam ker baby olje, ker je hipoalergeno in vem da ima take sestavine, ki ne morejo škodovati oziroma ne morejo nikakor biti v povezavi s kakšnimi prepovedanimi sestavinami.

Pa tudi, ko želimo doseči nek učinek, kjer rabimo neke konkretne sestavine v mazilu, naj bo to mentol recimo kreme na bazi mentola ali pa grelni geli na bazi kapsaicina, spet odvisno od učinka ali želimo hlajenje ali gretje. Najboljše je pa testirati, pa občutiti, kako funkcionirajo pa definitivno brati sestavine.

Lahko mogoče poveste kakšen specifičen primer te tanke meje ali pa na primer, ki je v zadnjih letih postalo kontroverzna na primer na tem področju?

Ana: Mogoče ne na področju krem, ampak na področju športnih dodatkov pa definitivno. Pri kremah in mazilih smo imeli kakšne primere uporabe kortikosteroidov, ampak to so bile, to morajo biti res ogromne količine. Na področju prehrane pa se je v marsikaterih dodatkih že našlo kaj kar je potem dejansko bilo pozitivno na doping testu, tudi če je bilo res nehote, ampak hvala bogu ta pretok informacij kar dobro deluje, tako da so tako ekipe kot tudi športniki kar dobro obveščeni, kateri so ti prehranski dodatki.

Pa recimo preproste sestavine, kot so na primer brusnice pa kaj podobnega v velikih količinah, že lahko vplivajo na rezultate dopinških testov.

Imenovala ste pri različnih športih. Ali se masažo za kolesarja razlikuje od masaže za druge športe?

Ana: Načeloma ne. Cilj je povsod enak je pa razlika v tem, kateri deli telesa so bolj obremenjeni in temu prilagodimo masažo recimo že znotraj kolesarstva so razlike.

Gorski kolesar ima definitivno več težav v ledvenem delu hrbtenice, pa mogoče tam je več tresljajev, roke in sklepi rok so bolj obremenjeni medtem, ko se cestni kolesarji bolj soočajo s to prisilno držo, še posebej kronometri so taki problematični, ker je res nenaravna drža in takrat se pač osredotočimo na tiste dele telesa, ki so bolj obremenjeni, kjer bi se lahko prej pojavile poškodbe, tudi recimo kolena, stopala, komolci, vratni del, ker vemo, da si želimo te aero pozicije in je dostikrat kot sem rekla, taka nenaravna drža in tisto moramo intenzivno sproščati in paziti na tiste dele telesa, da ne bi prišlo do kakšnih neželenih poškodb.

Katere vrste masaž pa so manj primerne za kolesarje?

Ana: Mislim, da vse tiste, ki ne vodijo k našim ciljem pa, ki so neprimerne za okoliščine v katerih smo, kot sem omenila, če pač delamo nek grobi pritisk ali pa neke res invazivne tehnike pred dnevom pred dirko, to je definitivno neprimerno. To je enako v vseh športih.

Potem nepravilne tehnike ali pa neke klasične napake v tehnikah, da delamo nenaravne gibe, da v bistvu mi povzročamo kot nek ‘overstretch’ mišic, da uvajamo nove tehnike tik pred tekmovanji oziroma včasih je lahko nepravilna masaža že, če nekoga predolgo masiramo, ki on ni vajen tretmajev oziroma terapij pa mu naredimo ne vem enourni tretma dva dni pred dirko, pa je lahko že to kar velika napaka, ker s tem res intenzivno posegamo v telo in telo tudi rabi nekaj časa, da se opomore po masaži, sploh če je ta intenzivna.

Katere pa so tiste specialne masažne tehnike, ki so še posebej primerne za kolesarje?

Ana: Jaz sem precej konzervativna glede tega. Pristajam na manualne tehnike, kljub temu, da je na trgu ogromno pripomočkov, ogromno različnih pristopov in saj se tega poslužujemo tudi v ekipah, ker s tem pogosto razbremenimo maserja, sploh kadar je stiska s časom, uporabljamo elektro stimulatorja, masažne valje, masažne pištole, razne žogice, regeneracijske škornje, naučimo naše kolesarje, kako se to uporablja in potem po naših navodilih oziroma priporočilih, sami izvajajo terapijo.

Če nam dopušča okolje, to smo letos začeli letos uvajati, tehnike knajpanja recimo, sploh gre to v gorskem kolesarstvu, kjer so po navadi hladni izviri vode. Da bi pa prav neke specialne tehnike pa ne oziroma jih uporabljamo, če si jih športnik posameznik zaželi.

Prej ste že omenila poleg fizičnega, tudi mentalno boljše počutje kolesarja po masaži, pa bi vas tukaj mogoče vprašal, če bi mogla ovrednotiti v procentih, koliko mislite, da maser pripomore k fizičnemu in k mentalnemu, boljšemu počutju?

Ana: Če posplošim za vse, bi rekla nekje 50:50, ampak to zelo variira od posameznika do posameznika, ker nekaterim je res najpomembnejša ta fiziološka komponenta, da čim bolj sprostimo mišice in tudi s tem namenom pridejo k maserju, se uležejo na masažno mizo in se prepustijo.

Medtem ko drugi, močno potrebujejo tudi to psihološko komponento in pogovor. To je lahko ali analiza dirke, lahko so čist neke druge tematike, da preusmerijo toliko misli, da v bistvu grejo z mislimi stran od dogajanja, da se umirijo, predvsem iz vidika izvedbe. Čisto odvisno je tudi močno se razlikuje po spolu. Fantje čisto drugače funkcionirajo na masaži kot pa punce, tako da je pomembno spoznati vsakega posameznika in ugotoviti kaj mu paše.

Se mi zdi, da to tudi določa kateri maser je dober in kateri malo manj. Zato, ker čim poznaš svojega športnika veš kaj mu ustreza in kako izstopati in kako mu lahko ponudiš najbolj optimalen učinek terapije.

Ana najlepša hvala za pogovor. Imate za naše poslušalce še kakšno zadnjo misel?

Ana: Rada bi povedala, da je področje športa in masaž ena tako zelo zanimivo področje in bi rada spodbudila vse, ki razmišljajo oziroma, ki si želijo vstopiti v ta svet, da naj kar pogumno to naredijo, ker bodo bogati za marsikatero izkušnjo.


Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!


Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja