Podcast

Epizoda #4: Endometrioza

V četrti epizodi se pogovarjamo z dr. Nino Kovačević o endometriozi.

Citat

Malo več kot ena ženska od stotih bo v svoji življenjski dobi zbolela za rakom jajčnika.

dr. Nina Kovačević, dr. med.

Uvodnik

Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice, tudi izven maternične votline.

Je ena najpogostejših bolezni pri ženskah v reproduktivnem obdobju, pogostejša kot rak, sladkorna bolezen ali spolno prenosne bolezni. Prizadene vsako deseto žensko.

Dolgo je veljalo, da se endometrioza pojavlja predvsem pri ženskah po tridesetem letu starosti, ki niso rodile. Danes je znano, da lahko prizadene vse ženske v rodnem obdobju, tudi mladostnice. Pojavi se lahko že ob prvi menstruaciji. Endometrioza ni nalezljiva in se ne prenaša s telesnimi stiki, ravno tako niso do danes znani razlogi za njen nastanek.

Kot zanimivost naj povem, da je Evropska unija leta 2007 endometriozo razglasila za socialno bolezen, ker vpliva na fizično, psihično in socialno življenje žensk in je v Evropi najpogostejši vzrok za izostanek z dela in iz šole.

Glede na to, da je povprečna pot do diagnoze kar 8–10 let, je pomembno ozaveščanje o tej bolezni. Simptomov endometrioze je veliko, čeprav lahko bolezen poteka tudi brez njih in jo zaradi tega odkrijejo po naključju. Glavna in najznačilnejša simptoma sta boleče menstruacije in bolečina med spolnimi odnosi.

Ob sumu na endometriozo je najprimernejša rešitev, da se čim prej obrnete na osebnega ginekologa.

Gost

Nina Slabe

Dr. Nina Kovačević je specialistka na področju ginekologije in porodništva, predavateljica številnih domačih in mednarodnih kongresov, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana

Transkript podcasta

Dr. Kovačević. Lep pozdrav. Greva kar na prvo vprašanje. Zakaj je tako pomembno, da pravočasno diagnosticiramo endometriozo?

Nina: Za začetek je treba omeniti, da endometrioza je kronična vnetna bolezen, ki prizadene 10 do 15 % žensk v rodni dobi. Se pravi mladih žensk, ki imajo pred seboj še kar nekaj življenja in treba se je zavedati, da dolgo časa traja od trenutka, ko ženska ima začetne težave do tega, da postavimo diagnozo.

Včasih tukaj govorimo celo v letih. Po zadnjih študijah celo sedem let od težav do tega da postavimo diagnozo, kaj z žensko je narobe. Težava pri tem je, da so nespecifične težave, ki jih ženske navajajo. Se pravi boleče menstruacije, močne krvavitve in slaba je korelacija med razširjenost bolezni in pa med težavami, ki jih povzroča. In kot sem že omenila, se pravi, da prizadene predvsem mlade ženske.

Da je to kronična bolezen, ki povzroča bolečine, ki povzroča neplodnost, istočasno povzroča tudi okvaro jajčnikov in zmanjša ovarijsko rezervo. Iz tega je pomembno, se pravi, da mi diagnozo postavimo čim prej. Da ženski zmanjšamo težave, bolečine in da preprečimo nadaljnjo okvaro jajčnikov. Moramo se zavedati, da normalen ginekološki pregled nam še ne izključuje endometrioze. In to nam v bistvu otežuje, to da diagnozo postavimo hitro.

Torej zakaj danes za diagnosticiranje endometrioze še nimamo narejenih neinvazivnih presejalnih testov in pa kdaj bo po vašem mnenju to možno?

Nina: Poznamo pravzaprav tri oblike endometrioze. Endometrioza, ki se pojavlja na jajčniku in je ponavadi v obliki čokoladnih cist, globoka endometrioza, ki se najpogosteje pojavlja na črevesju in pa peritonealna endometrioza na trebušni steni, se pojavljajo lezije.

Neinvazivno lahko odkrijemo, oziroma posumimo na endometriozo jajčnika in pa globoko endometriozo, ker to z ultrazvokom vidimo. Peritonealno endometriozo, oziroma njena žarišča pa dejansko z neinvazivnimi presejalni testi, v tem trenutku še ne moremo diagnosticirati.

V današnjem času to obliko in endometrioze diagnosticiramo z diagnostično laparoskopijo. Res pa je da v zadnjem času, je ogromno študij, ki proučuje take in drugačne biomarkerje, biomolekule, tako v krvi, kot v sluznici maternice, ki bi bile povezane z endometriozo, ki bi bile neki napovedni dejavnik za endometriozo. Ampak so zaenkrat te študije še neuspešne.

Namreč vsi ti biomarkerji, niso dovolj natančni. Z njimi ne moremo ne potrditi ne izključuje endometrioze. Vzrok v temu pa je, da je pravzaprav endometrioza zelo raznolika bolezen, kjer v bistvu njenega vzroka nastanka ne poznamo in pravzaprav niti ne vemo, kako se bo bolezen pri posameznici obračala. Verjetno je, da dolgoročno ne bo samo en biomarker, ali pa ena molekula tista, ki nam bo določila ali ženska ima endometriozo ali ne ampak, da bo šlo tukaj za izbor večih biomarkerjev.

Brez nadaljnjega (debatiranja) pa celotna medicina stremi k neinvazivnih diagnostiki tako, da sem prepričana, da tudi v tej smeri pri endometriozi se bo nadaljevalo.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje in oceno na Apple podcastih. Uporabljaš kaj drugega? Potem mi piši na tilen@kunapipi.si in povej, kaj ti je na podcastu Kunapipi najbolj všeč. ?

Pri neplodnih ženskah se postavlja vprašanje, ali takoj zdraviti z IVF (je klasični postopek umetne oploditve), ali najprej kirurško. Kakšno je vaše mnenje?

Nina: Se pravi, kot sva že omenile, endometrioza je kronična bolezen, kronično vnetna bolezen, ki povzroča neplodnost, povzroča slabšo kvaliteto jajčnih celic, slabšo kvaliteto zarodkov in pa zmanjšuje ovarijsko rezervo.

Prav tako pa povzroča anatomske nepravilnosti znotraj male medenice. Kar nam še otežuje zanositev. In v bistvu tukaj je zelo individualiziran pristop od ženske do ženske in tudi stroka si ni enotna ali eno ali drugo. Vedno moramo imeti v glavi vodilo, kakšne težave ima ženska. Kakšni so prognostični dejavniki glede zanositve.

Se pravi, kakšna je starost pacientke, kakšen je status njenih jajčnikov ali je mogoče že imele kakšne predhodne operacije v področju rodil. Ali sta prizadeta oba jajčnika, ali je prizadet en jajčnik in ne nazadnje vsekakor moramo upoštevati, kaj so želje ženske. Pri mladih ženskah, ki imajo redne menstruacije, kjer je endometrioza neka naključna najdba ali na ultrazvoku ali pri diagnostični laparoskopiji iz drugega razloga, tam je smiselno spodbujati spontano zanositev, Kirurško seveda probamo popraviti anatomske nepravilnosti.

Ampak istočasno se moramo zavedati da, ko delamo kirurgijo, sprožimo neke vnetne odgovore v telesu, neke vnetne spremembe, ki imajo vpliv na samo zanositev in na umestitev zarodka. Če pa operiramo jajčnike, pa seveda zraven zmanjšamo tudi ovarijsko rezervo. Kot sva omenile na začetku, zelo individualizirano.

V praksi, je velikokrat IVF povezan s predhodno laparoskopsko operacijo, ampak tukaj kot sva že omenili, bi se dalo razpravljati, ali je to učinkovito in potrebno. Vsekakor recimo kirurgija je prvi izbor takrat, ko ima ženske težave, ko ima hude bolečine. Ko gre za ciste na eni strani jajčnika in so te ciste velike, takrat ko nam te ciste na ultrazvok izgledajo sumljive. Absolutno takrat je kirurgije prvi izbor.

IVF je pa prvi izbor pri ženskah, ki so brez težav, se pravi, ki so simptomatsko, ki so starejše, ki imajo zmanjšano ovarijsko rezervo ali pa, ki so že imele predhodno operacijo v področju jajčnikov. Zavedati se moramo da moramo imeti v mislih, da s kirurgijo ne smemo preveč uničiti jajčnikov.

Ali lahko endometrioza poveča tveganje za nastanek raka jajčnikov?

Nina: Endometrioza je benigna bolezen, ampak ima posamezne karakteristike malignih bolezni in sicer, da se širi lokalno, vendar zelo redko metastazira. Tukaj nama gre omeniti, da karcinom jajčnika je v splošni populaciji prisoten pri 1,3 % žensk. Kar pomeni, da malo več, kot ena ženska od stotih bo v svoji življenjski dobi zbolela za rakom jajčnika.

Pri ženskah z endometriozo pa ta odstotek naraste na 1,8 %. Se pravi, to je pa še vedno malce  da več kot 98 odstotkov žensk za endometriozo od stotih žensk, ne bo razvilo raka jajčnika. Kar pomeni, da se tukaj zelo znatno manjša verjetnost, da bo ženska z endometriozo razvila rak jajčnika. Tako, da kakršni koli učinkovito presejanje, je v tem trenutku nesmiselno.

Prav tako gleda tumorski marker CA 125, ali delat preventivno laparoskopsko odstranitev obeh jajčnikov in jajcevodov, je nesmiselno. Vsekakor je prav, da se tudi ženske drži uravnotežene diete, čim manjših količin alkohola, telesna vadba in vzdrževanje telesne teže – je na prvem mesto.

Kakšno je vaše mnenje o zdravilu Visanne?

Nina: Zdravilo Visanne, se pravi, spada v skupino zdravil, ki jih imenujemo progestini in v telesu ženske delujejo kot spolni hormoni progesteroni. Visanne zmanjša učinke estrogena na maternično sluznico, da se le-ta ne za debeli in v bistvu, razvit je bil pravzaprav za zdravljenje, oziroma za zmanjšanje težav pri peritonealni endometriozi in endometriozi jajčnika, ne pa za globoko endometriozo.

In pa najprej treba se pravi narediti laparoskopijo, kirurško odstraniti endometriozo, njena žarišča. Po tem pa ženski uvedemo zdravilo Visanne. Ker se pravi po študijah, je to zdravilo namenjeno zmanjšanju bolečin, zmanjšanju težav in glede na to, da je endometrioza bolezen, ki je hormonsko odvisna in ki se rade ponavlja, je se pravi, to zdravilo smiselno uvesti pri ženskah, ki ne bodo v kratkem zanosile, oziroma ne želijo v kratkem zanositi.

In so bile operirana že zaradi težav, predvsem zaradi bolečin. Je pa to vsekakor zdravilo, ki je učinkovito, varno in ga ženske na dolgotrajni rok dobro prenašajo.

Dr. Kovačević, najlepša hvala, da ste si vzeli čas.

Nina: Bilo mi je v veselje. Najlepša hvala.

Dodatna literatura

Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!

Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja