Epizoda: #35 Ne-varni prehranski dodatki

V petintrideseti epizodi podcasta Kunapipi se z Andreo Šetina, farmacevtko, pogovarjamo o tem, zakaj, v katerih primerih in na kakšen način so lahko prehranski dodatki škodljivi.

Citat

Vedno svetujemo, da se za neko samozdravljenje uporabljajo prehranska dopolnila krajši čas, če se situacija ne izboljša pa seveda k zdravniku.

Andrea Šetina, mag. farm.

Uvodnik

O prehranskih dodatkih smo že govorili v epizodah: 14# Prehrana in tvoje duševno zdravje, 17# Učinkovitost prehranskih dodatkov, pri nosečnicah in mladih mamicah v 25# Prehrana v prvih 1000+ dneh ter 33# Preverjena dejstva o D vitaminu.

O prehranskih dodatkih smo že nekajkrat govorili in še nekaj epizod načrtujemo. Ali ravno ti posegaš po prehranskih dodatkih, ne vem, vem pa da ljudje statistično vse več posegamo po izdelkih, ki nam obljubljajo, da bomo zažareli, da bomo lepši, zdravi, imeli več koncentracije, se razstrupili in še marsikaj.

Na trg prihajajo vedno novi izdelki, novi proizvajalci in na tem področju je vse premalo regulacije, “greenwashinga” in drugega zavajanja, nas, potrošnikov.

Tokrat bo veliko poudarka na tem, kako sami presodimo, ali je res vredno zapraviti naš denar za neke izdelke, ki nam obljublja boljše počutje in kako naj zato raje sami pokrbimo.

Verjetno bom nekatere izmed vas razočarala, namreč ovrgli se bodo miti, kot so: zakaj izdelki za razstrupljanje telesa ne delujejo, prav tako hrana in izdelki za razkisanje telesa, kako delujejo izdelki za hujšanje in pa povečanje mišične mase, kolagen, kako je z varnostjo naravnih prehranskih dopolnil in še marsikaj.

Gost

Transkript podcasta

Andrea, lepo pozdravljena. Najlepša hvala, da ste si vzeli čas. Preden greva na vprašanja, me najprej zanima kdo je Andrea Šetina?

Andrea: Lepo pozdravljeni, sem magistra farmacije prihajam iz Dolenjskih lekarn, tam sem zaposlena že dobrih pet let. Poleg dela v lekarni se ukvarjam z urejanjem spletne strani, obveščanjem pacientov, zdravnikov, torej s farmo-informativnim delom, hkrati pa tudi izvajam novejšo storitev, pregled uporabe zdravil, ki je namenjena vsem pacientom, ki imajo večje število zdravil, da jim bolj natančno razložimo možne neželene učinke, interakcije in podobno.

Kaj štejemo pod prehranske dodatke?

Andrea: Zdaj prehranski dodatki oziroma prehranska dopolnila so po definiciji živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano in zato nekako smatramo, da naj bi bila varna. Lahko so v obliki tablet, sirupa, čajev, torej v različnih oblikah. Pomembno pa je vedeti, da se uporabljajo samo za dopolnjevanje prehrane, ne pa tudi za zdravljenje ali lajšanje nekih bolezenskih stanj.

O zakonski ureditvi med prehranskimi dodatki in zdravili smo govorili v #17 epizodi Učinkovitost prehranskih dodatkov, in vabim poslušalke oziroma poslušalce, ki si tega še niste poslušali, da lahko poslušajo. In pa ali lahko o tem poveste kaj več?

Andrea: Kot je kolegica Sara že takrat zelo dobro razložila, bi mogoče samo še dodala tukaj en vidik medicinskih pripomočkov. Namreč vsi izdelki so lahko registrirani kot zdravilo ali prehransko dopolnilo ali tretja opcija je, medicinski pripomoček. Torej zdravila so najvišje regulirani izdelki. Da zdravilo pride na trg mora imeti opravljene številne klinične raziskave, mora pridobiti dovoljenje za promet, skratka gre za zelo strogo regulirane izdelke.

Pri prehranskih dopolnilih je že precej drugače, ta lahko pridejo na trg brez nekih posebnih ovir, kasneje pa se v bistvu retrospektivno spremljajo tisti neželeni učinki, ki se lahko pojavijo. To v bistvu spremlja tako NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot zdravstveni inšpektorat, ki ima tudi to pod nekim nadzorom.

Tretja opcija pa je, da se izdelek registrira kot medicinski pripomoček. Tam je pa še manjši nadzor, in dejansko so še manjše, da tako rečem, zahteve za takšne izdelke tudi kar se tiče zdravstvenih trditev, ki so na njih, so nekako v vseh pogledih manj regulirani kot prehranska dopolnila.

Torej to pomeni, da se mi zanašamo na varnost oziroma učinkovitost stvari izključno na podlagi proizvajalca, ki te izdelke proizvede.

Andrea: Tako, tukaj celotno odgovornost nosi proizvajalec, torej ni nobenega organa, ki bi dejansko tukaj nosil kakršno koli odgovornost. To je po eni strani za trg teh izdelkov, kot vidimo je pestra izbira, dosti olajšan dostop do trga za takšne izdelke, po drugi strani je pa regulacija takšnih izdelkov veliko bolj tvegana in zapletena.

Koliko odgovornosti pa sploh prevzamejo proizvajalci v resnici oziroma v praksi?

Andrea: Če se to dokaže, z nekimi laboratorijskimi preiskavami, da je več primerov ali pa že samo zaradi nekih medijskih pritiskov, je posledica takšna, da proizvajalec izdelek umakne iz trga, in to je praktično vse. Tako da če tako pogledamo, ni ravno velika posledica. Druga stvar je, če bi se uporabniki odločili tožiti tega proizvajalca, ampak večinoma do tega ne pride.

Govoriva tukaj za Slovenijo verjetno?

Andrea: Tako, za Slovenijo, so se pa takšni primeri seveda v veliko večjem številu pojavljali tudi po svetu.

Kakšna pa je primerjava med varnostjo prehranskih dodatkov in zdravil, ki so na voljo brez receptov?

Andrea: Zdravila, ki so na voljo tudi brez receptov, so še vedno zdravila, kar pomeni da so ravno tako morala pridobiti dovoljenje za promet, prestati klinične raziskave itd. Spet prehranski dodatki pa tega niso prestali, in se njihova varnost spremlja za nazaj. Retrospektivno, spremljajo se poročanja o neželenih učinkih, kar je pa seveda tudi pogosto težavno, ker je težko oceniti, da je do nekega učinka prišlo ravno zaradi določenega prehranskega dodatka.

Kako se zakonodaja prehranskih dodatkov razlikuje med temi, ki so narejeni recimo v Evropski Uniji, med Ameriškimi, ali pa recimo iz Vzhoda, recimo Japonske, Kitajske?

Andrea: V bistvu nekako Evropa še vedno velja za zlati standard. Naši izdelki so še vedno zelo zelo dobro regulirani, zdravila in tudi sami prehranski dodatki so dejansko v primerjavi z drugimi deli sveta precej dobro regulirani, ker v bistvu mogoče si proizvajalci ne želijo privoščiti slabe reputacije, slabe ugleda in se potrudijo, da je njihovi izdelek v redu.

Recimo v ZDA, kar opažamo pri teh prehranskih dopolnilih je, da izdelki vsebujejo precej višje koncentracije recimo vitaminov, mineralov, kar je mogoče v neki meri smiselno iz tega vidika, da je tam velik del populacije prekomerno hranjene, tako da tudi potrebujejo višje doze, kar pa spet za nas Evropejce predstavlja prevelik zalogaj.

To je mogoče ena izmed problematik pri izdelkih iz ZDA, tudi kar se tiče regulacije izdelkov, tam je trg ogromen, izdelkov je ogromno, tudi FDA, ki spremlja neželene učinke ima veliko dela, oziroma lahko rečemo lažje se skrije kakšen slab izdelek med to množico prehranskih dopolnil v ZDA. Vemo pa tudi, da je tam družba naravnana mogoče še bolj kot v Evropi k nakupovanju, potrošništvu, kapitalizem je še bolj izražen kot pri nas morda, tako da iz tega vidika mogoče malenkost bolj tvegamo kupovati takšne izdelke.

V Aziji je pa eden večjih problemov, da ti izdelki, ki jih oni poimenujejo kot naravne, tradicionalne, varne, vsebujejo tudi nekatere rastline, ki so pri nas prepovedane, dejansko zakonsko, da naši proizvajalci teh rastlin ne smejo vključevati v svoje izdelke, ker so bila poročanja o določenih zdravstvenih težavah, kot so odpoved jeter, resne zadeve, tako da to je ena izmed težav pri teh vzhodnjaških izdelkih, če tako rečemo.

Potem tudi ti ayurvedski izdelki iz Indije, ki postajajo vse bolj priljubljeni sploh zdaj z globalizacijo, s potovanji, imamo vse večji dostop tudi do teh izdelkov. Določena poročila kažejo, da kar 10% ali pa 20% teh izdelkov namenoma vsebuje težke kovine, kar pač tisti proizvajalci verjamejo, da z dodatkom težkih kovin izboljšajo učinek zdravila, torej to so takšne stvari, ki se jih mogoče Evropejci, ki smo v svojem varnem mehurčku, dokaj varnih prehranskih dopolnil, nekako ne zavedamo najbolje.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

Kaj pa so recimo primer, razen teh težkih kovin, ki so tukaj prepovedane pa jih tam recimo na veselo uporabljajo?

Andrea: En primer bi lahko omenila, ki postaja vse bolj popularna je kava kava, to je takšna rastlina ki nima povezave z našo črno kavo, ki jo pijemo, ampak ima tako ime. Raste na otokih južnega Pacifika in v teh določenih izdelkih iz vzhodnih delov sveta se pojavlja tudi v ZDA, mislim da so že imeli kavo kavo, pri nas v EU pa tega izdelka še niso odobrili, ker ni dovolj dokazov o varnosti, oz. so bila nesporna poročanja o nevarnih učinkih, predvsem na jetra.

Tako da če greste na nek drugi konec sveta, lahko kupite ta izdelek, ampak s tem tvegate tudi marsikateri neželeni učinek, ki je lahko tudi življenjsko ogrožajoč. Ne govorimo samo o blažjih učinkih, ampak tudi o takšnih, ki zahtevajo presaditev jeter in podobno.

Ja ker recimo ko potujemo itd., se nam zdi “o lej to je pa neka super ideja, ali pa neka poslovna priložnost ali pa nekaj za osebno uporabo” in zakaj tega še tukaj ni. Mislim dosti je ljudi, ki ne zaupa stroki ali pa znanosti.

Andrea: To je precejšen v bistvu problem postal za cel zdravstveni sistem in tudi širše in v bistvu je mogoče težko razložiti iz nekega psihološkega vidika, zakaj do tega sploh pride. Ampak v bistvu je to tudi posledica družbenega okolja namreč ljudje vse manj zaupajo v samo družbo, politiko in vse. Vse se jim zdi prevara in laž, tukaj zdravstvena stroka ni nobena izjema, sploh pa če se gre za neke stvari, ki se plačujejo, tržijo.

Vsak takoj pomisli, tukaj pa mora biti tudi neki trik, nekdo ima neko korist, kar po svoje je res, ampak v vseh teh razmišljanjih hitro zapademo v drugo skrajnost, kjer pač posegamo po še večjih tveganjih kot bi sicer, in tega se moramo zavedati, da nekdo ki ni strokovnjak zelo težko presodi kaj je varno in kaj ne, tudi v sami stroki prihaja do razhajanj v mnenjih, in tukaj na tem mestu bi omenila, da vse več je takšnih primerov, ko posamezni strokovnjaki izražajo diametralno nasprotna mnenja kot recimo večinska stroka in podobno.

Tudi tukaj se moramo zavedati, to ni prvič v zgodovini, da se dogaja da določeni ljudje na ta način poskušajo pridobiti publiciteto, si zgraditi lasten nek posel, reputacijo in podobno. Tako da tudi na ta vidik moramo pomisliti, ni tako vse tako črno belo kot se zdi, in žal niso vsi ljudje tako dobro misleči kot bi si želeli.

Kako so pa recimo dopolnila regulirana v Sloveniji v primerjavi z Evropsko unijo oz. ZDA?

Andrea: Nekaj malega sem že povedala, v bistvu v Sloveniji je ista regulacija kot v Evropski Uniji, ker zakonsko to mora biti primerljivo, tako da pri nas je ta organ, ki nadzira v bistvu neželene učinke, spremlja podatke NIJZ, v Evropi je za zdravila to EMA, ki določa tudi neželene učinke. Potem v ZDA je FDA. Tako da v bistvu vsaka od teh državah ima nek vrhovni organ, ki spremlja neželene učinke.

Vrhovni organ ki se v bistvu ukvarja z registracijo zdravil ampak hkrati je njihova odgovornost spremljanje neželenih učinkov prehranskih dopolnil, ki so že na trgu. Tako da tukaj je malo problematika, da gre za izdelke, ki so že na trgu. Bi bilo bolj smiselno, da bi se te stvari preverilo preden pridejo izdelki na trg.

Vsekakor ja. Ali se vam zdi, da je v zadnjem letu NIJZ izgubil verodostojnost in zaupanje?

Andrea: Odvisno ali vprašate NIJZ kot institucija ali posamezniki iz NIJZ.

Se strinjam ja, ampak ja ravno zato ker verjamem da bodo poslušalci zavili z očmi ob imenu te institucije in bi želela da se tukaj da malce poudarka.

Andrea: Izjemnega pomena je pravilna komunikacija z javnostjo in tukaj lahko povemo da Slovenija se zagotovo ni najbolje odrezala. Že to spreminjane ukrepov iz dneva v dan pač v zadnjem trenutku slaba pojasnila, pomanjkljive informacije, nestrokovna pojasnila, vse to seveda ruši vero ljudi v kakršnokoli stroko in podobno, tako da iz tega vidika absolutno smo nekako ne bom rekla izgubili bitko v tem pogledu ampak smo se zelo zelo spravili v neprijeten položaj, mogoče pa ni pošteno da govorimo za celoten NIJZ kot instituciji, ker zagotovo ta institucija vsebuje eno lepo število zelo zelo velikih strokovnjakov in s tem mogoče delamo krivico definitivno pa komunikacija ni bila primerna in ničesar se v življenju ne da doseči z silo in ustrahovanjem in nekimi ukazi, v bistvu ljudje če so želeli dobro narediti, bi bilo ljudi treba prepričati z nekimi argumenti in z neko empatijo na ta način, ne pa z ustrahovanjem. Moje mnenje.

Meni se zdi izjemnega pomena, da imamo ljudje nekoga, institucijo ki mu lahko zaupamo, in potem, če se enkrat to začne rušiti je to škodljivo in za institucijo samo, tako kot ste rekli da se zakrije strokovnjake ki svoje delo opravljajo izjemno, in po drugi strani se naredi zmeda in enostavno izguba zaupanja ki je bil v tem času še tako bolj pomemben.

Andrea: Včasih je škoda nepovratna.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

Ali obstajajo neki neodvisni instituti ki dajejo večjo vrednost pri nakupu v smislu od ekološkega porekla, da je stvar proizvedena v Sloveniji in tako naprej.

Andrea: Ja dobro vprašanje, v bistvu na nivoju kozmetike je to nekako bolje urejeno ker obstajajo določeni certifikati ki nekako potrjujejo, da gre za neko kremo ali nek izdelek, sončno kremo, ki recimo ne povzroča alergije, ki je koži prijazna, ki je narejena iz naravnih sestavin, in tako dalje.

Sama prehranska dopolnila pa takih certifikatov nimajo, v bistvu je tudi malo problematično kako bi to izvedli, ker gre v bistvu za nekaj kar je podobno zdravilu, ni pa ravno zdravilo. Tako da je težko reči da je nekaj iz naravnih materialov izdelano, npr. magnezij, ne more biti naraven, od nekje mora priti. Težko bi na nek eko način imeli certifikate. Na drugi strani pa kaj bi ta inštitucija bila ki bi dajala ta potrdila, spet po eni strani bi lahko prihajalo do nekih zlorab, ne vem finančnih interesov ipd.

Tako da najbolj smiselno bi bilo, da je to vse regulirano na državnem nivoju. To bi bilo še najbolj varno, najbolj smiselno in da v bistvu z državnega nivoja, preden gre izdelek na trg, da se podeli neko “spričevalo”, da je izdelek zelo verjetno varen, da so vsaj nekoliko ga preverili, zdaj če se pojavijo kakšni neželeni učinki, je to možno tudi pri zdravilu da se naknadno odkrije neka stvar in se potem naknadno poroča. Mislim, da bi se to neko potrjevanje kakovosti moralo vršiti na državnem nivoju ne pa s strani nekih privatnih institucij.

Koliko je recimo neka kritična številka uporabnikov, da se recimo smatra kot neko verodostojno?

Andrea: Mislite v smislu klinične raziskave? Koliko ljudi je preizkusilo?

Tako je.

Andrea: To se dostikrat zgodi da na televiziji ali nekje preberemo, da je bila narejena raziskava ne vem na 50ih ljudeh in da se je dokazalo, da je to dopolnilo izjemno učinkovito. 50 ni dovolj velika številka. Mora biti vsaj trimestna. Od 100 naprej bi se govorilo, da je potem tudi statistično, da rečem, signifikantno, pomembno, da gre za nekaj kar lahko štejemo kot nekakšno dokazilo recimo. Kljub temu se lahko pojavi nek neželeni učinek, kljub neki varnostni itd. ampak še vedno številka 100 je nekako recimo nek minimum, ki bi ga bilo treba doseči.

Kateri prehranski dodatki, seveda razumem da je to tudi sezonsko pogojeno, so recimo v zadnjih nekaj letih najbolj kupovani?

Andrea: Zdaj tako, količinsko se že kar nekaj desetletij ni spremenilo, seveda zdravila za lajšanje prehlada, povišana temperatura, bolečine in podobno. Potem te sezonske zadeve kot ste omenili, alergije, tudi kakšne glivice itd. Mogoče kaj je v porastu v zadnjih desetih letih, pa da ni nekaj tako, da bi bilo za lajšanje neke akutne težave, so ti izdelki za t. i. prečiščevalne kure za jetra recimo, to je ena izmed stvari, ki je v porastu, potem kakšni biostatini, pač ljudje imajo nekako odpor do sintetičnih zdravil in se jim zdi ta bio varianta vseeno boljša.

Potem v zadnjem času tudi izdelki s kolagenom in podobno. Velja pa tukaj poudariti, da gre za prehranska dopolnila, torej da ni ravno nekih dokazov, sploh o učinkih in podobno. Recimo za biostatine je bilo sicer več raziskav delanih, ki so že nekaj časa na trgu. Vendar tudi biostatini prinašajo določena tveganja, recimo ob redni uporabi se zmanjša absorpcija vitaminov, ki so topni v maščobah, recimo vitamin D, vitamin K, vitamin A in tako dalje.

Toda tudi na to je treba biti pozoren pač če nekaj zmanjša absorpcijo holesterola zmanjša tudi absorpcijo drugih telesu potrebnih snovi. Tako da tukaj ko govorimo o prehranskih dopolnilih pa da niso škodljiva, to je zelo relativno je treba vzeti z dozo kritičnega razmišljanja tudi to.

Se bova o tem malo bolj poglobile kasneje. Kakšno pa je vaše mnenje o hrani in pijači ki že imajo dodane vitamine?

Andrea: Definitivno. Za aktivno populacijo, ki ima možnost raznovrstne prehrane, je raznovrstna prehrana še vedno dovolj. Sicer ta industrijska hrana nam ne omogoča takšne raznovrstnosti zato še vedno, če imamo možnost sveže sadje, zelenjava je seveda to veliko boljša opcija. Zdaj za koga so pa namenjeni ti vsi prehranski dodatki.

Predvsem za takšne ljudi ki recimo s takšno prehrano ne dosežejo zadostnega vnosa, to so lahko ljudje ki imajo poškodovano ali pa neko obolenje prebavne cevi recimo Crohnova bolezen. In seveda je takšne populacije vse več, njim so takšni izdelki namenjeni kakšnim starostnikov ki tudi zaradi atrofije prebavne cevi ne morejo absorbirati toliko hranil tudi ne prehranjujejo se tako redno in kvalitetno kot bi se mogli.

Tako da ali pa recimo kakšnim posameznikom po daljši bolezni, ki so pod hudim stresom. Tu gre za kratkotrajne kure da se recimo naredi ena kura dva tedna en mesec in to je to. Ali pa recimo v zimskem času kaj takega da bi se pa prav vsakodnevno nekaj dodajalo, načeloma nima smisla po drugi strani če gledamo naše telo, organizem je zelo prilagodljivo torej če mu nekaj nenehno dodajamo, verjetno bo začelo ali slabše absorbirati potem iz hrane to ali pa en tak primer so prebavni encimi.

Zdaj so prosto dostopni, lahko jih kupite na lekarniški policah in pač olajšajo prebavo recimo. Zdaj če vi to vsak dan redno uporabljate, se bodo vaši prebavni encimi v manjši količini izločali in po nekaj letni uporabi takšnih izdelkov je za pričakovati da boste imeli res težave čeprav jih mogoče do sedaj niste imeli. Pač vaša trebušna slinavka ne bo toliko izločala teh encimov več.

Kateri izdelki so to recimo?

Andrea: To so kakšni prebavni encimi na osnovi papaje, pač tako da se lažje razgradijo recimo beljakovine če pojeste nek zelo masten burger da vas ne bo tiščalo v želodcu da se bo prej to razgradilo v začetku tankega črevesa v bistvu trebušna slinavka izloča v dvanajstnik te encime in potem se to prebavi.

Zdaj ljudje ki imajo težave z želodčno kislino da jim kislina za odteka navzdol recimo ti encimi niso dovolj aktivni in imajo težave s prebavo takšne hrane recimo in za njih so koristni recimo takšni encimi v obliki kapsul ne da pač pojejo neko prehransko dopolnilo. Sicer vse te zadeve tudi predpisujejo na recept ampak za zdravega posameznika da bi pa to kar tako užival zagotovo odsvetujemo. Tako da tukaj je treba biti zelo previden, kdo to sploh potrebuje in zakaj in koliko časa.

Okej, kar izvolite naprej.

Andrea: Ja. Skratka to dodajanje vsakodnevno, farmacevti nikakor ne priporočamo zdravim ljudem. Zdaj kar se tiče recimo vitaminov in mineralov, kakšen magnezij, če bi ga vsak dan spili verjetno ne škodi. Ampak smiselno bi ga bilo takrat ko ste telesno aktivni ali pa da je nek razlog za to. Tudi vsi ti vitamini minerali naj bi se dodajali v priporočenih vrednostih, ne pa trikrat preseženo in podobno.

Recimo poznamo eno tako živilo, to je Cedevita multivitaminski pripravek, ki ima zelo veliko vitaminov noter in je na voljo komurkoli v trgovini, ni kot zdravilo ali kakorkoli. Je pa res, da recimo da bi dosegli neko toksično vrednost teh vitaminov, bi bilo treba spiti dva do tri litre te Cedevite tako da pač je zelo težko dosegljivo da bi se kdo toliko zelo predoziral ampak ja tudi to je možno ni totalno izključeno. Toda pri živilih ki vsebujejo dodatke kot so minerali, vitamini je tudi treba biti zmeren seveda. Treba se je zavedati da je tudi to neke vrste ne vem kako bi rekli zdravilo, pač nekaj pri čemer moramo biti pozorni.

Ampak tudi te težave bi bile prehodnega značaja torej kakšno slabost. Pri določenih prehranskih dopolnilih je pa tako da lahko pride do odpovedi jeter.

Recimo en tak primer je, bom kar omenila s pravim imenom, pijača Red Bull. Poročali so o primeru enega gradbenega delavca, ki je vsak dan zaužil mislim da 3 do 4 pijače Red Bulla pač verjetno je gospod bil utrujen in je rabil poživilo, da je lažje opravil svoje delo, ampak po treh do štirih tednih rednega uživanja tega poživila je razvil znake odpovedi jeter in je pristal pri zdravniku pač bruhanje, povišana telesna temperatura, rumena koža sluznice in so pač ugotovili da je to bilo zaradi pijače in kaj je bila težava v pijači je prisoten vitamin B3, niacin in njegova koncentracija je bila presežena v tem primeru. Tako da, vidite nobena stvar ni stoodstotno varna. Če tako pogledamo je to manj kot eno izpitno obdobje. Ja opozorilo vsem študentom pač ne pretiravati.

Omenili ste, da te stvari, se pravi neke doze, niso regulirane, torej zakaj ne obstaja minimalna in maksimalna doza določenih vitaminov, mineralov?

Andrea: Zdaj te priporočene vrednosti, recimo tam ko piše sto procentov PDV (priporočen dnevni vnos) recimo, nekako s tem prehranskim dopolnilom naj bi zaužili toliko potem pa tudi tisto kar zaužijemo s prehrano dodatno tudi če recimo 50% več ni za pričakovati toksičnega učinka, ker vseeno ta PDV vrednost, ta priporočeni dnevni vnos je toliko da rečem elastična da tudi če bi mogoče dvakrat toliko zaužil ne bi bilo še toksičnih učinkov tako da v bistvu zaradi tega si verjetno ti pripravki lahko dovolijo takšna navodila.

Pomembno pa je da se seveda držimo navodil koliko lahko največ zaužijemo s tistim prehranskim dopolnilom, da tega ne presegamo in tudi da pazimo da se snovi v različnih prehranskih dopolnilih ne ponavljajom, kajti veliko je primerov ko ljudje uživajo tri različna prehranska dopolnila in se recimo ne vem kalcij nahaja v dveh od teh.

In tukaj pa že lahko pride do težave tako da je tukaj treba paziti zato svetujemo kako naj pacienti jemljejo samo eno prehransko dopolnilo hkrati dva morda tri maksimalno ampak tisto ko nekateri ljudje kupujejo po osem različnih prehranskih dopolnil to je pa absolutno prvo kot prvo nepotrebno, drugo kot drugo pa tudi nevarno po svoje.

To bi bila ena stvar. Drugi vidik je pa to da v bistvu si prehranska dopolnila lahko privoščijo več pri prekoračitve raznoraznih odmerkov kot pa zdravila, ker pač ne potrebujejo kliničnih raziskav in so vse te regulacije veliko manj ostre kot pri zdravilih, ohlapnejše. Recimo en primer je, v zadnjem letu je poskočila uporaba vitamina D, zaradi Covida. Bili so dokazi da vitamin D olajša prebolevanje Covida in začeli so se uporabljati enormni odmerki. Prej je bilo priporočena vrednost med 400 in 800 enot na dan. Sedaj so se pa začele pojavljati vrednosti 4.000, 14.000.

Mi strokovni delavci, ko smo začeli gledati te številke smo se v začetku za glavo držali kaj je zdaj to, ampak v bistvu ta priporočila so se nanašala na hude Covidne bolnike na intenzivni enoti in še to nekaj dni.

In pač problem pa je da je laična javnost te številke vzela za svoje, kot ne vem za celo leto in to je pa absolutno odsvetovano ker tudi vitamin del vpliva na absorpcijo kalcija in če bi ga v tako enormnih količinah uživali kar naprej, nas ne bi nič kaj bolj obvaroval pred Covidom, bi pa lahko prišlo do kakšne hiperkalcemije, recimo ledvičnih kamnov in podobno pri dolgotrajni uporabi.

Tako da priporočila so do dva tisoč enot na dan je še recimo varno. Vse ostalo pa nem, poleg tega je potrebno paziti na tiste bolnike ki imajo vitamin D že na recept predpisan, potem morajo še to prišteti v to dozo ampak tukaj je prišlo res do enih velikih odklonov in pač ljudje so nekako dojeli da je ta vitamin D, čim več tem boljši. Tako da neka meja pa vseeno mora biti, tako sploh pri dolgotrajni uporabi.

Ko sem pripravljala vprašanja za podcast o D vitaminu sem opazila da so velika odstopanja v mnenjih o tem koliko D vitamina bi se dejansko moralo zaužiti in se mi zdi da je težko oceniti komu sploh zaupati.

Andrea: Točno to. To je zelo težko in v bistvu je tukaj tudi strokovna, da rečem ti strokovnjaki so naredili mogoče napako na začetku te pandemije, epidemije ko so izdali vsa ta priporočila o jemanju vitamina D v takšnih enormnih dozah. Pač to bi moralo veljati za strokovno javnost za tiste ki delajo v bolnišnicah da vejo kako ravnati ne pa da to pride v nek časopis in potem vsak to bere in seveda si sam dozira kakor se njemu zdi. Če so zdravniki rekli tukaj pa res ne moremo javnost obtožit, da niso poslušali. Oni so zelo dobro poslušali ampak pač skomunicirano pa je bilo precej nerodno. V najboljšem primeru.

Ja zdaj pa da rečemo da niso vsi prehranski dodatki »bav bav«. Torej kateri prehranski dodatki, če jih lahko razdelimo nekako v skupine, so pa med najbolj čistimi, najbolj varnimi, če jih že moramo kupiti.

Andrea: Ja vsak vitamin ali minerali je lahko predoziranja ampak recimo kakšen magnezij recimo ali kakšna takšna stvar ali pa neki vitamini B se pač itak izločajo z vodo v telesu kar pomeni da se ne akumulirajo, tako da je verjetnost za predoziranja manjša pa tudi če pride do predoziranja so znaki večinoma bruhanje prebavne težave, skratka nekaj kar nas bo zagotovo odvrnilo od nadaljnjega uživanja.

Večji problem je mogoče pri kakšnih zdravilnih rastlinah ali kaj podobnega kjer dobro prenašamo potem pa se kar naenkrat pojavijo neke težave z jetri ali kakorkoli. Vitamini in minerali mogoče tisti, ki so bolj da rečem problematični je mogoče kakšen vitamin A sploh v nosečnosti je nevaren. Tudi kakšen vitamin K, ker vpliva na strjevanje krvi tam je treba biti pozoren, da ga recimo ne uživajo ljudje ki imajo zdravila proti strjevanju krvi in podobno.

Pri teh vitaminih in minerali ki so topni v maščobah, tam je večja nevarnost. Na prvem mestu ne smemo pozabiti na zdravila brez recepta, so še vedno zelo zelo varna klinično preizkušena tako da če imate na voljo kupiti zdravilo brez recepta se sigurno splača. Kar se tega tiče ker je potrjena in varnost in učinkovitost.

Pri prehranskih dopolnilih bi svetovala predvsem takšna ki so že dlje časa na trgu kar pomeni da ga je preizkusilo že veliko ljudi, da očitno ni bilo nekih hujših neželenih učinkov da bi se to prehransko dopolnilo moralo umakniti s trga in podobno. Toda mogoče za neko podjetje, ki se je pojavilo na trgu včeraj in ima naenkrat 500 novih izdelkov je za dvakrat pomisliti, kakšna je kvaliteta teh izdelkov, tudi seveda moram omeniti izdelke, ki se kupujejo preko interneta, seveda je njihova varnost in regulacija še stokrat slabša.

Tako kot ste rekli recimo ameriški izdelki, ki so prilagojeni za njihov trg.

Andrea: Recimo že to, pa tudi sama kakovost proizvodnega procesa, če ne gre skozi zelo zelo kakovosten proces se zelo hitro zgodi da v izdelku ostanejo razno razne nečistoče to so lahko topila, to so lahko težke kovine skratka enostavno pri proizvodnji kateregakoli izdelka lahko pride do nekih odklonov in če to ni nič regulirano si lahko mislimo kaj vse lahko kroži po trgu.

Torej na kratko izdelki, ki so že nekaj časa na trgu kajne. Na kaj pa moramo biti pravzaprav pozorni pri nakupu prehranskih dodatkov?

Andrea: V prvi vrsti tako kot sem omenila sam proizvajalec, ker je pač v bistvu sam proizvajalec odgovoren za kvaliteto izdelka, da je pač že dlje časa mogoče na trgu da gre za izdelke ki so preizkušeni, varni. Na podlagi tega da lahko sklepamo o neki varnosti.

Potem druga stvar seveda da jemljemo v skladu s priporočili kar pomeni ne samo da smo pozorni na primeren odmerek ampak tudi na dolžino, trajanje te kure, ki jo bomo odpravili, tako da če je tam navedeno recimo ne dlje kot deset dni, da se tega držimo ne pa da kar naprej ali kakorkoli,

Potem tudi moramo biti pozorni da se ne podvajajo snovi v prehranskih dopolnilih, da ni več različnih dopolnil z isto komponento, ker s tem lahko presežemo maksimalne odmerke.

Seveda da se pravilno odločimo, kaj potrebujemo oziroma da s tem ne zakrivamo nekih simptomov druge bolezni. Zato vedno svetujemo, da se za neko samozdravljenje uporabljajo prehranska dopolnila krajši čas, če se situacija ne izboljša pa seveda k zdravniku. Tukaj je treba paziti da ne zakrivamo nekih simptomov, recimo nekdo ki recimo že dlje časa pokašljuje, si lahko kupuje vrsto let zdravila za lajšanje kašlja in mogoče mu bo rahlo to pomagalo. Ampak s tem lahko prikriva pljučnega raka, s tem se lahko skrivajo težave z želodcem recimo, ki se lahko razvijejo v raka želodca, tako da čim neke težave dlje časa trajajo je treba obiskati zdravnika. To je pomembno.

No pa smo se že navezale v bistvu na naslednje vprašanje in sicer, kdo naj se še posebej vpraša ali je nakup prehranskega dopolnila res smiseln.

Andrea: Je mogoče na prvo mesto, ljudje ki so zdravi naj se vprašajo ali sploh potrebujejo neko prehransko dopolnilo, ker marsikatera težava bi se dala rešiti tudi s spremembo življenjskega sloga recimo nekdo ne spi dovolj pa si kupuje prehranska dopolnila za koncentracijo, zbranost.

Verjetno če bi spal več, tega ne bi potreboval. Tako da vedno moramo začeti pri sebi, pri spremembi svojega sloga. Če to ne pomaga, so pa prehranska dopolnila druga stopnička, ne pa da si vedno poskušamo s tableto rešiti težavo pa potem vse ostalo kasneje. Se pravi mogoče takšna populacija. Takšni ljudje, ki imajo že dlje časa neke simptome, težave tako kot sem omenila, je res smiselno da grejo zdravniku, da izključijo kakšna bolj resna obolenja ali pa pač tudi če ni resno da pač pravočasno začnejo zdraviti tisto obolenje ki ga imajo.

In potem mogoče tudi tukaj je ena taka kritična populacija, to so starejši. Ampak to ne govorimo samo tistih ne vem 80 plus, lahko rečemo že tam petdeset plus pač pa to so pacienti ki jemljejo zdravila proti strjevanja krvi. Predvsem gre za takšne ki so že preboleli srčni infarkt, možgansko kap, ki imajo hujše srčne aritmije in podobno in zato morajo jemati zdravila proti strjevanju krvi, ta zdravila so zelo občutljiva na interakcije z raznoraznimi rastlinami, minerali in tako dalje, tako da takšni pacienti bi se morali o uporabi kateregakoli prehranskega dopolnila posvetovati v lekarni. Tako da sploh na splošno vsak pacient, ki ima zdravila, ki vstopa v interakcije z drugimi zdravili mora biti zelo pozoren pri nakupu prehranskega dopolnila.

Rekli ste, da je smiselno da gremo k zdravniku kadar se nam neko stanje že dlje časa ponavljajo. In ne takrat, ko se nam nekaj dogaja en mesec, dva mesca, tri mesece ali pa pol leta in tako naprej, in potem smo na to kar navajeni, in potem rečemo »do zdaj ni bilo nič, zato tudi zdaj ne bom šel« oziroma dlje časa ko odlašamo se mi zdi, da težje pride odločitev, da zdaj bom pa res šel k zdravniku. Ampak kdaj je smiselno iti k zdravniku recimo, če se nam neka stvar dlje časa ponavlja, je to 3 mesece, pol leta, koliko časa?

Andrea: Ja zdaj tako, v bistvu če gre za nekaj hujše težave zagotovo je že en teden dovolj. Verjetno vsak človek nekaj časa malo potrpi sam pri sebi in poskuša sam rešiti zadevo mogoče kakšna dva ali tri tedne, en mesec. Potem druga stopnička po naših izkušnjah je, da pridejo v lekarno po kakšno stvar, pa spet kakšen mesec probajo, pa če niti to ne gre je pa res že čas, da se gre zdravniku. Tako da pri nekih simptomih, ki se dajo recimo tolerirat mesec ali dva je že dovolj časa. Zdaj je pa čas, da greste zdravniku. Pol leta ali pa leto je zagotovo preveč.

Prej ste sicer že omenili, da se naj bi hkrati uživalo en, dva maksimalno tri prehranske dodatke.

Andrea: V bistvu je to nekako kar to edino še ta opozorilo, da se preberejo možni neželeni učinki oziroma še bolj pomembno interakcija z drugimi zdravili, da pomislite, mogoče pa jemljete kaj takega da ne paše skupaj s tem, tako da mogoče vedno to preverit. Je pa vse te informacije, ki so navedene na prehranskem dopolnilu ali v končni fazi tudi pri zdravilu, treba jemati z dozo rezerve ker opozorila morajo biti. ni pa nujno to absolutna kontraindikacija, prepoved, da tega pa sploh ne smete jemati.

Tako da skratka, če gre za nekaj nejasnega, da mogoče jemljete nekaj kar mogoče ne paše skupaj, da se v prvi vrsti posvetujete v lekarni, kjer vam bomo bolj natančno razložili ali gre za nekaj kar je pomembno, kar bi bilo potrebno da vam vzbuja skrb ali pač lahko kljub temu jemljete.

Prej sva se pogovarjala o tem da je neka percepcija da so prehranski dodatki iz zelišč ali rastlin varni. In se mi zdi da je ta percepcija napačna. Nam mogoče lahko poveste še kaj več o tem, zakaj ni nujno da so ta manj škodljiva od na primer sintetičnih?

Andrea: V bistvu gre za podatke, jasne podatke, ki kažejo na to. Vsi smatramo rastline kot nekaj neškodljivega, ker se nam zdi naravno, ampak po drugi strani se vsi zavedamo, da imamo tudi naravi kar nekaj rastlin, ki so strupene in jih nihče ne uživa. Jasno je da tukaj ni vse spet črno belo in da je treba biti previden.

Po podatkih iz Evrope, po nekih registrih kjer se spremljajo neželeni učinki, sklepamo da približno 10 procentov odpovedi jeter in jetrne toksičnosti, lahko pripišemo zdravilnim rastlinami, kar je v bistvu precej. Zlahka si predstavljamo da na jetra lahko vplivajo razno razna zdravila, povzročajo toksičnost, kot se nam nekako zdi logično.

Ampak da pa to zdravilne rastline počnejo, izgledajo tako nedolžne in varne in zdrave, v resnici pa niso. To je precej presenetljiv podatek. Verjetno pa je ta procent še veliko višji v državah vzhodne Azije in podobno.

Zdaj pri nas v Evropi so te stvari, kot smo že prej govorile, precej regulirane. Dovoljeno je v izdelke vgrajevati rastline, ki so smatrane kot varne na podlagi dolgotrajne tradicionalne uporabe, skratka gre recimo za kakšno kamilico, meliso, taka zdravila, ki so že v bistvu tradicionalno uporabljana. Za vse drugo, kot sem omenila rastlino kava kava, nekaj kar prihaja na novo na trg, pa v bistvu zbrane dokaze pregleda Odbor za zdravila rastlinskega izvora, ki je pod evropsko agencijo za zdravila, EMO.

Tako da oni v bistvu pregledajo posamična poročila o toksičnosti, o nekih zastrupitvah in tako dalje, in na podlagi teh posamičnih poročil in poročilu o uporabi potem sklenejo ali je ta zdravilna rastlina varna za uporabo v EU ali ni. Tako da v bistvu pri nas je to precej regulirano, ampak kljub temu kot sem omenila po registrih jetrne toksičnosti je približno deset procentov te toksičnosti moč pripisati zdravilnimi rastlinami, ki pa so že na trgu.

Katere nevarne prakse pa so se recimo že pojavile na slovenskem trgu, na področju prehranskih dopolnil?

Andrea: Jaz zdaj v bistvu v Sloveniji prav veliko primerov, medijsko odmevnih primerov z neko toksičnostjo prehranskega dopolnila nismo imeli. Kakšna dopolnila so bila umaknjena s trga, včasih tudi brez nekega jasnega pojasnila lahko samo sklepamo kaj se je zgodilo pred enim letom, eno ameriško podjetje je moralo umakniti kar nekaj izdelkov z lekarniških polic v Evropi ker so pač vrednosti folata, torej folne kisline bile močno presežene.

Ja te stvari se dogajajo, niso pa tako medijsko odmevne, pridete v lekarno in slišite tega izdelka pa ni več, ali pa trenutno se ne dobi in podobno. Tako da se dogajajo te stvari,  k sreči pa zaenkrat še ni prišlo do nekih zelo hudih posledic, da bi bile tako zelo medijsko odmevne.

Mogoče je ena izmed stvari ki jih poročajo iz Centra za toksikologijo je, da so opazili recimo kar nekaj pacientov na varfarinu, to je zdravilo proti strjevanja krvi. Da so imeli hude odklone teh krvnih parametrov skratka prihajalo je k raznoraznim krvavitev in to so pripisali uporabi pegastega badlja kar ti pacienti so seveda želeli narediti nekaj dobrega prečistiti svoja jetra od vseh teh zdravil ki jih jemljejo verjetno, hkrati pa je ta pegasti badelj vplival na koncentracijo zdravila varfarina v krvi, in zato je prihajalo do teh odklonov, tako da nekako so dali vedeti da v ambulantah ne marajo pretirano teh jetrnih prečiščevalnih kur ker imajo z njimi samo probleme.

Zanimivo je to slišati ker recimo ne laična javnost do takih podatkov ne pride. Ampak to se dogaja recimo, toda to so neki blažji primeri ampak po drugi strani krvavitev je že resen neželeni učinek. Recimo po Evropi je pa prihajalo do raznoraznih zgodb. Pred nekaj leti je bila ena taka odmevna zadeva zdravilo Fortodol se mu je reklo, v bistvu prehransko dopolnilo, ki naj bi vsebovalo kurkumo neke zdravilne rastline, ki deluje protivnetno, proti bolečinam v sklepih in podobno.

In naenkrat so opazili, da je kar veliko ljudi, ki je to je malo razvilo odpovedi jeter. In kaj so ugotovili, da so v to prehransko dopolnilo, da rečem nelegalno, na nedovoljen način dodajali sintezno učinkovino, z imenom Nimesulid. Ta učinkovina pa je že vrsto let prepovedana v Evropi, ker je bila dokazana hepatotoksičnost.

Proizvajalci so verjetno želeli izboljšati učinek tega zdravila s pomočjo nekega sintetičnega zdravila. Pri tem se pa niso zavedali nevarnosti ki jih to zdravilo v bistvu ta zdravilna učinkovina Nimesulid predstavlja, tako da ja potem so seveda to prehransko dopolnilo umaknili s polic ampak recimo to je bilo na Švedskem, v Veliki Britaniji, v državah ki se nam zdijo visoko regulirane. Toda do teh primerov na žalost še vedno prihaja verjetno zaradi finančnih apetitov raznoraznih družb ampak ni to taka redkost kot si mislimo.

Ja tudi zdaj sva že v bistvu nekaj od tega omenila ampak vseeno katere so znane nevarne interakcije med zdravili in prehranskimi dopolnili. Mogoče imate tu še kakšen primer? Recimo kot je na primer šentjanževka, po eni strani lahko recimo deluje antidepresivno po drugi strani pa zmanjša učinkovitost kontracepcijskih tablet.

Andrea: Ja poznamo termin šentjanževi otroci, baje se je tudi to že dogajalo, ker kontracepcija ni več delovala. Šentjanževka je zdravilna rastlina, ki hkrati deluje na jetrne encime tako da jih aktivira, skratka jetrni encimi delajo hitreje, na višjih obratih, zato se vse zdravilne učinkovine ki se presnavljajo s tem encimi prebavijo, metabolizirajo hitreje in se tudi izločijo iz telesa hitreje.

Podobno kot kontracepcijske tablete oziroma spolni hormoni je tudi z drugimi zdravili kot so antiepileptiki, tudi zdravila proti strjevanje krvi, kot sem že omenila varfarin je med njimi pa še mnoga druga bolj moderna zdravila proti strjevanju krvi, potem statini za zniževanje holesterola. Seveda pri tem je treba vsaj razumeti da določeni statini pa mogočen se ne presnavljajo s temi jetrnimi encimi, ampak velika večina pa ja zato jih tukaj omenjamo, enako je z antiepileptiki in tako dalje.

Tako da šentjanževka vstopa v interakcije z mnogimi zdravili, ne samo s kontracepcijskimi sredstvi.

Poleg šentjanževke so pa tudi druge zdravilne rastline lahko problematične recimo ena izmed takih sem že omenil, npr. pegasti badelj, potem tukaj je lahko ginko, ki se uporablja za zvišanje koncentracije, za spomin, recimo starejši ga pogosto uporabljajo, vendar v kombinaciji z zdravili proti strjevanju krvi ni v redu, ker lahko pride do krvavitev.

Potem tukaj je lahko sok grenivke recimo problematičen, česen, ingver vse take zadeve ki se nam zdijo v bistvu varne lahko vstopajo v interakcije z zdravili in vplivajo na njihovo prisotnost v krvi, skratka lahko povečajo učinek ali pa zmanjšajo, vse to je pa seveda lahko zelo nevarno, predvsem pri zdravilih, ki imajo, mi rečemo, ozek terapevtski interval, torej pri zdravilih ki že z manjšimi odkloni lahko pride do zelo zmanjšanega ali zelo povečanega terapevtskega učinka.

To so recimo predvsem kakšni antiepileptiki, antiaritmiki, tam zna biti zelo nevarno. Tako da ljudje, ki jemljejo takšna zdravila, se morajo absolutno posvetovati s farmacevtom, preden se odločijo za nakup katerega koli zdravila, ki se uživa skozi usta. Če gre za kakšno mazilo in tako dalje, kapljice za oči so ti neželeni učinki nekako manj izraziti, ker gre za lokalno delovanje, ampak za vse kar gre skozi celoten organizem, torej skozi usta in nos, tam pa je potrebno biti še toliko bolj previden.

Pogosto pa recimo na embalažah ali pa recimo na spletu, kjer je več prostora za takšne stvari, pod izdelkom pišejo: Prehransko dopolnilo je primerno če ste utrujeni, imate slabo koncentracijo, slabše spite, imate krče v mišicah, ste zasopli in tako naprej. Kakšno je vaše mnenje glede takšne samodiagnoze oziroma, kako lahko sploh vemo ali smo se pravilno diagnosticirali, ko pride do poseganja po prehranskih dodatkih?

Andrea: Odgovor je na žalost kratek. Ne vemo. Samodiagnosticiranje je precej na pamet. Sedaj smo postali malo bolj pogumni s samodiagnosticiranjem, ker odkar obstaja Google, marsikateri simptom ali pa težavo vnesemo vanj in dobimo tisoč zadetkov, in to lahko vodi do dveh skrajnosti. Lahko si sami nekaj zamislimo npr. si rečemo imam težave z želodcem, bom šel v lekarno in si kupil zdravilo za želodec ali pa neko prehransko dopolnilo, ali pa se bom lotil neke hude diete, recimo keto diete, nekaj kar bo zagotovo izboljšalo moje stanje. Po drugi strani pa lahko ljudje pahnejo v veliko prestrašenost, ko lahko vtipkamo tri simptome npr. glavobol, bolečina v ušesi, ven pa o prišlo “rak na možganih”.

Po eni strani je prav da smo previdni, vsak simptom je potrebno jemati z veliko mero resnosti, kajti vsaka stvar, ki se začne zdraviti prej ima večjo možnost da se reši uspešno.

Ampak nekateri ljudje te rezultate iz Googla jemljejo 100% in se zato zelo prestrašijo in zapahnejo v neko težko psihično stanje, dejansko na podlagi ničesar. Potem pa ko gre do zdravnika, pa vidi da je čisto zdrav, super da je, ampak se po nepotrebnem prestrašijo. Tako da to samodiagnosticiranje je potrebno vzeti z veliko mero rezerve. Tako kot sem rekla, kratkotrajno poskusiti rešiti sam z nekimi recimo prehranskimi ukrepi, mi rečemo z nefarmakološkimi ukrepi, da tisto kar lahko sami naredimo, če v dveh, treh tednih ni bolje, si kupimo kaj v lekarni, če pa še vedno ni bolje, pa zagotovo k zdravniku.

Če gre pa za takšen problem, npr. da že en teden nismo spali pa seveda takoj k zdravniku, nič čakati. Zdaj odvisno koliko lahko prenašate to težavo, je pa res da smo marsikdaj do sebe bolj strogi kot do ostalih. Tako da, če imamo neko težavo, se mogoče raje vprašajmo, kaj bi svetovali svojemu najboljšemu prijatelju, ker zase veliko večkrat potrpimo in si rečemo pa sej bo, bom še malo počakal. Če pa bi šlo za nekoga drugega, bi mu pa zagotovo že zdavnaj rekli pojdi k zdravniku čimprej. To je mogoče en tak uporaben nasvet.

Omenili ste Google, in to da vanj vpišemo neko ključno besedo, simptom in potem dobimo tisoč zadetkov in priporočil in raznoraznih pripravkov. Ali bi morala biti tukaj malo večja marketinška odgovornost? Recimo kot odvetniki, ki se ne smejo oglaševati.

Andrea: Ja, zanimivo. Potem se pa postavi podvprašanje, kako bi se to tržilo. Seveda je tukaj problematičen ta marketing, ker v njem vsaj v 50% primerih zavajajo potrošnika. V bistvu zavajajo, ne samo na prehranskih dopolnilih, ampak že na živilih. Recimo če pogledamo nek rastlinski izdelek npr. oljčno olje in bo pisalo 0% holesterola, seveda ga ni notri, če ni živalskega porekla. Ampak s tem nekako privabljajo kupce tako, da si ti mislijo da je to boljše olivno olje kot pa tisto olivno olje na katerem to ne piše. In to je izdelek v trgovini, in to se lahko projicira na izdelke v lekarni ali pa v specializirani prodajalni, na internetu.

Skratka s temi raznoraznimi navedbami zavajajo kupce. Recimo zelo popularen je bil pred leti koralni kalcij, naj bi bil naraven, pridobljen iz koral. Seveda pustimo to da so korale ogrožene in da jih je potrebno zaščititi, ampak pač je naraven.

Po drugi strani kalcij je kalcij, telo ne ve ali je naraven ali je sintetičen, gre za kovino, gre za element, ki ga vnesemo v telo in veliko bolj pomembno kot to ali je pridobljen iz koral ali iz laboratorija je to, kakšen je bil proizvodni proces. Ker kalcij je lahko povsem naraven, ampak potem tekom proizvodnega procesa se pa lahko ta izdelek okuži s težko kovino. Kaj smo s tem dosegli? Popolnoma nič.

Tako da s takimi izjavami se v bistvu jasno zavaja potrošnika. Ali pa izdelki za proti kisanju telesa itd. Pojeste veliko mesa, ste pod stresom, vaše telo je zakisano, vzemite te izdelke in se boste razkisali. To v strokovnem svetu nima nobene logike, ker vemo da v krvi obstajajo pufri, ki zelo strogo regulirajo pH vrednost krvi. Skratka če bi se vaša pH vrednost krvi se spremenila za recimo 0,2 enote, bi že imeli težave, bi se pojavilo bruhanje, težave ki zahtevajo zdravniško obravnavo. Da pa z nekimi izdelki reguliramo pH je pa skregano z vsako logiko.

In še zdaj vidimo ogromno reklam na to temo, prodajajo se takšni izdelki. Treba je biti res zelo kritičen, kritičnega mišljenja pri tem marketingu in treba se je zavedati da prodajalec želi svoj izdelek prodati. Če bi bilo vse prav, bi moralo biti to vse bolj regulirano, kaj sploh oni lahko reklamirajo, kakšne izjave lahko uporabljajo, ampak žal ni tako. To je velika preizkušnja za potrošniški svet, pač da razvije zadostno mero kritičnega mišljenja. Tudi če niso sigurni, da vedo kje vprašati, in to je po mojem mestu najboljše mesto, lekarna.

Ali mislite, da imate vi farmacevti, vedno več dela, kar se tiče izobraževanja zaradi teh izdelkov, ki prihajajo. In po drugi strani tudi verjetno vedno več vlagate energijo v to da prepričate neko pacientovo napačno mnenje, ki v bistvu je škodljivo.

Andrea: Iz tega vidika novih izdelkov, je dela ogromno. Bombardirani smo z novimi izdelki praktično vsakodnevno, in potem je na nas, sploh pri prehranskih dopolnilih, da presodimo ali gre za nek kvaliteten izdelek, kar je pri nekem novem izdelku zelo težko, ker ni nekih jasnih dokazov. Tako da bojim se, da bodo s tem tudi lekarne izgubile na vzgledu, če bodo mogoče iz finančnih razlogov ali iz zavajanja strani proizvajalcev ali neke nevednosti, začele tržiti izdelke ki pač niso koristni ali pa še hujše niso varni, da bomo izgubili zaupanje strank.

Drugi vidik je pa to, da absolutno 50% svojega časa porabimo za to neko izobraževanje laične javnosti, ko se znajdejo za pultom in izrazijo nestrinjanje z napisano terapijo ali pa mogoče dvom, da bi sploh jemali to zdravilo. Potrebno si je vzeti čas, da se s pacientom res temeljito pogovorimo in da nam izrazi svoje strahove, da naslovimo te strahove in jim razložimo, da je ta strah odveč.

Zato je tudi ta storitev, pregled uporabe zdravil iz tega vidika zelo uporabna, ker pacient dobi priložnost, da se z nekim strokovnjakom pogovori za dlje časa, ker vemo kako so zdravniki omejeni, in ni mogoče da mu razloži možne neželene učinke, da ga pomiri, da prisluhne vsem njegovim strahom, vprašanjem itd. In tukaj niso zdravniki krivi, kriv je sistem, to je jasno. Ampak potrebno je tudi omogočiti pacientom takšen pogovor, ker če ga ne bodo dobili od strokovne institucije, ga bodo iskali drugje in to vemo k čemu vodi.

Na kaj pa moramo biti pozorni ko beremo navodila na embalažah prehranskih izdelkov?

Andrea: Tako kot sem že omenila, pomembno je, da se držimo navodil za uporabo, da ne podvajamo nekih komponent v različnih prehranskih dopolnilih, na to moramo biti res zelo pozorni. Potem pa da se tudi ustavimo v tistem razdelku za koga to zdravilo ni primerno, recimo v nosečnosti tega ne uživajte, če imate zdravila za zniževanje krvnega tlaka ipd. In če spadate v to skupino, se mogoče še pomenite v lekarni in vprašate ali to res velja tako, ali je to absolutna prepoved ali samo previdnost itd.

Kar dostikrat gre za neko previdnost, lahko da se bo vaš krvni tlak še malenkost znižal in tega mogoče sploh ne boste občutili, ampak samo da veste da je to možno, ni pa to prepoved da tega ne smete jemati. Dostikrat imamo tako skrbne paciente, ki se zaskrbljeni vračajo in rečejo poglejte kaj ste mi prodali, jaz pa tega sploh ne smem jemati. In potem mu preprosto razložimo, da to ni kontraindikacija, da ni problem, da je samo blago opozorilo in se potem umirijo. Tako da absolutno ne vsega sklepati da je črno belo, ampak se v lekarni pomenite.

Glede na specifično stanje kajne?

Andrea: Tako.

Prej sva omenile katera prehranska dopolnila so, če rečemo tako, bolj varna. In zdaj na drugi strani katera prehranska dopolnila pa lahko ocenjujemo kot bolj ali najbolj nevarnimi?

Andrea: Tako kot sem že prej omenila, je pomembno, da smo pozorni, da prehransko dopolnilo prihaja od nekega proizvajalca, ki je že nekaj časa na trgu. S tem se izognemo že precejšnemu procentu nekega tveganja. Pomembno je tudi, da smo mogoče pozorni na neke obljube, ki zvenijo mogoče predobre da bi bile res npr. shujšali boste v enem mesecu 15 kilogramov, in s tem pomislimo da mogoče pa ta izdelek ni najbolj kvaliteten, ker nekdo ki ima nek kvaliteten izdelek nima potrebe po takih trditvah, da bi ljudi prepričeval na takšne načine, ki pač niso najbolj primerni.

Tisti, ki so pa res zelo zelo nevarni, ki so zaskrbljujoči tudi za strokovno javnost, so pa tisti, ki vsebujejo neke težke kovine, recimo pred leti je bilo zelo popularno koloidno srebro, potem v zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi se pil vodikov peroksid.

Vse takšne neke kemikalije, ki se nekako predstavljajo kot vsi mislijo da so zelo nevarne, ampak v bistvu pa je resnica povsem drugačna, in v bistvu imajo zelo veliko koristnih stvari itd. In potem nekako tako delujejo ti oglaševalci, da vzamejo neko dejstvo, ki je dejstvo in ga nekako obrnejo, da zveni resnično, v resnici pa pomeni nekaj čisto drugega. Recimo če pogledamo internetne strani ali pa celo knjige o tem vodikovem peroksidu, vsi vemo da je to močan oksidant, ki poškoduje celice. Zakaj bi ga kdo pil, to je skregano s čisto vsako logiko.

Ali ni ta vodikov peroksid tudi v teh izdelkih za razbarvanje las?

Andrea: Tudi, tudi, peroksid je notri ja. Tako vidimo kako je močan. Peroksid na splošno, oziroma vsi ti oksidi, peroksidi, to je varekina, to so takšne zadeve, ki razžirajo ali kakorkoli, skratka poškoduje celice. In potem se najdejo kot trditev, zakaj je to v bistvu varno. Okej tudi naše imunske celice izločajo, recimo fagociti vsebujejo peroksid zato da uničijo tisti patogen. In skratka peroksid je že prisoten v našem telesu, zato je varen. To je res, ampak prisoten je samo v naših imunskih celicah, in te ga imajo zato, da uničijo druge celice. Tako da tukaj je potrebno brati med vrsticami, tudi če je nekaj prisotno v našem telesu to ne pomeni, da mora biti prisotno kar vsepovsod, je točno locirano kje je prisotno.

Če bi pa to zaužili npr. preko ust, pa ne bo ta peroksid šel tja kjer se že nahaja v našemu telesu (imunske celice), ker telo ne deluje na takšen način.

Andrea: Sigurno. Ne bodo se imunske celice napolnile z njim, ampak bo razpadel že na poti skozi prebavno cev in jo med tem poškodoval. Iz tega vidika se strokovni javnosti zdi nepotrebno sploh se obregniti ob takšno stvar, ki je tako jasna, kdo bi pa to pil. Ampak glede na to da se pojavljajo težnje, se mi zdi da tudi ignoranca s strani strokovne javnosti pri teh zadevah povzroča en tak velik vakum, prostor, kjer se lahko pojavljajo takšne težnje in ideje in podobno. In če ni nekih konkretnih odgovorov argumentiranih, ali pa da se postavi neka alternativa “Zakaj bi pa vi to pili? Aja iz teh razlogov, raje probajte kaj drugega, kar je bolj varno”, ne pa da samo zamahnemo z roko in rečemo da je to brezveze, ker moramo doseči vse vrste ljudi in populacije.

To so ene izmed najbolj nevarnih snovi. Tudi kakšen jod se je včasih pil, in tudi to je spet nevarno iz podobnih razlogov.

Vsa ta prehranska dopolnila ali pa izdelki, ki bi vsebovali kaj takšnega, to sploh ni dilema, absolutno odsvetovano, ker so tveganja resnično prevelika, da bi sploh razmišljali o kakršnih koli koristnih učinkih.

Potem so pa tu še drugi različni izdelki, ki so zaradi slabe proizvodne prakse okuženi s težkimi kovinami, mikroorganizmi, toksičnimi učinkovinami kot sem omenila tisto učinkovino nimesulid v Fortodolu, proti bolečinam v sklepih in pa seveda tudi kakšne toksične rastline. Tako da to so vsi takšni izdelki, ki so zelo nevarni in moramo biti toliko bolj pozorni.

Kot sem omenila, vsak izdelek je lahko nevaren, če ne upoštevamo navodil za uporabo, koliko časa lahko ta izdelek uporabljamo in kakšno dozo, npr. primer je bil napitek RedBull. Verjetno tudi nikjer ne piše koliko ga lahko zaužijemo na dan, ampak verjetno toliko kot ga je tisti gospod, je že po neki zdravi pameti logično da je vseeno malo preveč. Da ne govorim o učinkih na razbijanje srca in podobno, ker vsebuje ta poživila.

Potem tudi zdravila, ki so na voljo brez recepta, kot je Lekadol ali Daleron, ki vsebuje paracetamol, veljajo za zelo varna, na voljo so brez recepta, vsakemu se zdi “Joj nekaj se me doleteva, bom vzel en Lekadol”. Čeprav je jasno, da to ne pomaga vnaprej, ampak pomaga samo za lajšanje simptomov, ne pa da bi z njim karkoli preprečili.

Ampak ljudem se to ne zdi škodljivo, ko pa omenimo neko zdravilo za zniževanje holesterola pa rečejo ojoj to pa ne. Gre se samo za percepcijo. Tudi pri tem Lekadolu ali pa Daleronu zaradi te percepcije da je varno, prihaja do raznoraznih težav in zastrupitev. Pred pol leta sta bili hospitalizirani dve mladi dekleti, ki sta zaužili preveč Lekadola ali Dalerona, ni važen proizvajalec, važna je učinkovina, namreč lahko se zaužije največ 4000 miligramov na dan, one pa so to presegle, mislim da so vzele 6000 ali 7000 miligramov.

Po navadi je Lekadol ali pa Daleron 500 miligramski.

Andrea: Tako je, 8 tablet na dan je v redu, one so jih pa zaužile mogoče 12. Mogoče se ne sliši toliko več, ampak so v enem ali dveh tednih razvile jetrne težave. Tako da je tukaj treba biti res previden in se držati navodil, ker tudi za zdravila ali pa prehranska dopolnila, ki načeloma so varna, če presegamo te doze, seveda lahko pride do hudih težav.

Če se zdaj dotakneva bolj aktualnega časa, in sicer uživanja izdelkov za povečanje mišične mase. Kakšne pasti skrivajo ti izdelki?

Andrea: Ti izdelki se tržijo v bistvu v prosti prodaji, ampak predstavljajo vsa podobna tveganja, kot so prehranska dopolnila ali pa mogoče zdravila.

V bistvu je tukaj eden glavnih problemov, da je trg preplavljen s temi izdelki, večinoma gre za spletno prodajo ali pa po nekih posrednikih, skratka niso včasih niti jasni proizvajalci, niti od kje prihaja, niti kje je proizvedeno, tako da je že tu nek velik alarm. Ljudje pa jih seveda kupujejo zaradi želje po lepšem telesu in zaradi pritiskov iz strani družbe, da moramo vsi hoditi v fitnes itd. Pa ne samo zaradi zdravja, ampak da lepo izgledamo, in to je mogoče napačna percepcija. Morali bi razumeti, da gibanje je za zdravje, ne pa samo za mišice.

Ampak ja, problem je kvaliteta teh izdelkov in možna kontaminacija z raznoraznimi težkimi kovinami in drugimi stvarmi.

Druga stvar, ki se dogaja pa je, da bi povečali učinkovitost teh izdelkov, poleg proteinov in karnitina in podobnih snovi, ki naj bi povečale mišično maso, včasih dodajo tudi anabolike, to so pa v bistvu steroidni hormoni, v bistvu kot androgeni, moški spolni hormoni, ki povečajo tvorbo mišične mase. Seveda pa imajo ti anaboliki celo vrsto neželenih učinkov, ki jih lahko povzročajo, npr. od plešavosti pri moških, pri ženskah motnje menstrualnega cikla, do enega najbolj problematičnih neželenih učinkovin to so bolezni jeter.

Tako da tukaj lahko človek na črnem trgu sam kupi to, se zaveda tveganja, in kljub tveganju to uporablja, kar bi seveda to vsem odsvetovali. In anaboliki so tudi na listi prepovedanih snovi za športnike itd., z razlogom, ker marsikateri športnik je zaključil kariero zaradi tega ali pa si uničil zdravje.

Po drugi strani pa je še bolj problematično, da nekateri ljudje mogoče to zaužijejo pa niti to ne vedo, ker je s tem mogoče kontaminiran nek izdelek namenoma, da bi bil bolj učinkovit, vendar to ni pošteno do potrošnikov, da ne vedo, kaj uživajo in kakšnim tveganjem so podvrženi.

Velikokrat ste omenili jetra, ki so vsem temu povržena ker so kot nek filter kajne?

Andrea: Točno tako, v bistvu vsaka učinkovina, ki gre skozi telo, ki se absorbira v kri, mora iti skozi jetra. Tako da so jetra tukaj najbolj izpostavljen organ. So pa pri določenih snoveh tudi drugi organi zelo izpostavljeni, tudi ledvice, ampak jetra so še bolj, ker so prvi filter, če tako rečemo.

Kar se tiče težkih kovin so pa tudi drugi organi problematični, ker obstajajo ciljna področja, kjer se te kovine kopičijo, kot so centralni živčni sistem, torej možgani, ledvice ipd. Ampak ja jetra so pa absolutno prva bojna črta za večino toksičnih učinkovin.

Pa še ena, za mnoge mogoče boleča tema, katere pa so nevarnosti izdelkov za hujšanje in kako pravzaprav ti izdelki sploh delujejo?

Andrea: Večina teh izdelkov, ki so na prostem trgu, nekako zmanjšajo absorpcijo hrane oziroma maščob, in takšni bi lahko rekli, da so še najbolj varni, zato ker v bistvu večinoma se niti ne absorbirajo v kri, ampak samo zavirajo absorpcijo. Pri dolgotrajni uporabi lahko seveda zavirajo absorpcijo drugih nekih vitaminov, ki so topni v maščobah ipd. Ampak večinoma gre za neke shujševalne kure, ki so krajšega trajanja, tako da tukaj to ne bi bil največji problem.

Večji problem je pri tistih shujševalnih pripravkih, ki vsebujejo izdelke, ki povečajo recimo izgorevanje maščob, ki delujejo na takšen način. To je pa že nekaj, kar vstopa v organizem in vpliva na metabolizem. Eden izmed takšnih je npr. zeleni čaj, ki spet zveni zelo zelo varen, saj je to vendar neka naravna snov. Ampak ta zeleni čaj vsebuje eno učinkovino, ki se ji reče epigalokatehin galat, ki je močan antioksidant in sproži povečano porabo maščobnega tkiva, v bistvu kuri maščobe in s tem se v bistvu zniža telesna masa.

Ampak jemanje teh pripravkov, z izvlečkom zelenega čaja v visoki koncentraciji vsebuje visoke koncentracije te snovi, ki sem jo prej omenila, so pa povezali z več kot 50 primeri jetrnih okvar. Tako da ta epigalokatehin galat poleg tega, da poveča izgorevanje maščob, tudi škoduje jetrom.

Tako da to je ena izmed stvari, ki se ne zgodi pri normalnem uživanju zelenega čaja, ker ga ne zaužijemo toliko. Ampak ti pripravki, ki vsebujejo izvlečke zelenega čaja, pa vsebujejo desetkratne količine te učinkovine, ki bi jo s čajem zelo težko zaužili. Mogoče bi mogli spiti ne vem 8 skodelic zelenega čaja na dan. In pri tako visoki koncentraciji lahko pride do neželenih učinkov na jetrih.

Zato moramo biti tukaj kritični do teh izdelkov, ki vsebujejo nekaj za izgorevanje maščob in podobno, ker se dostikrat ne zavedamo, kako to deluje, in ima seveda lahko to neželene učinke. Poleg tega pa so tudi določena podjetja, ki reklamirajo svoje izdelke v smislu spremembe življenjskega sloga, to so neki napitki, s katerimi potešimo lakoto, recimo namesto neke malice ali pa obroka. In ljudje tudi poročajo da to deluje, da so izgubili kilograme, da se bolje počutijo. Seveda se bolje počutijo, če so za 10 kilogramov lažji.

Ampak problem pri teh izdelkih je, da so bila spet poročila o raznoraznih težavah z jetri. Tudi sami proizvajalci teh izdelkov ne želijo razkriti sestavine, zaradi poslovne skrivnosti, ampak neodvisne raziskave pa so pokazale prisotnost težkih kovin v teh izdelkih, prisotnost oz. možnost okužbe z mikroorganizmi ipd.

Skratka ti rezultati niso bili obetavni. In kar je še huje, poleg teh poročanj o jetrnih težavah po vsem svetu, to ni samo nekje na drugem koncu sveta, to je od Brazilije, do Švedske do Španije, celo do Indije. No, iz Indije so celo poročali o enem smrtnem primeru, ker je prišlo do tako hude okvare jeter, da ta 24-letna ženska ni dočakala transplantacije.

Gre za resne zadeve, ljudje to jemljejo z namenom izboljšanja počutja, zdravja in učinki res kažejo pozitivne spremembe, ampak pri tem se je treba zavedati, da če gre za neke izdelke, ki imajo zgodovino nekih negativnih poročil, in če tudi sestavine niso znane, da to je nek rdeč klicaj, da se človek sploh vpraša, kaj pa je sploh v tem izdelku.

Tako da zaenkrat v bistvu ni povsem jasno, kaj sploh je notri, ampak so tudi stvari, ki niso v redu.

Kako je možno, da nam nek izdelek zmanjša obseg v pasu, v stegnih? Kako je možno, da nek izdelek poveča kurjenje maščob itd.?

Andrea: To je vpliv učinkovine na metabolizem, tako da gre v bistvu za precejšen poseg v telo. Ampak to kar mi dosežemo s tem učinkom, da recimo pospešimo kurjenje maščob, je točno tako kot ste omenili, bi dosegli isti učinek z recimo rednim gibanjem. Dokazano je, to ni nobena skrivnost ali pa mit, da pri rednem gibanju, recimo 3x, ali 4x na teden po eno uro se metabolizem pospeši, saj to se vidi tudi po sami prebavi in po vsem.

In s tem se pospeši tudi kurjenje maščob, tako da vse to, kar se nam zdi lažja pot, da vzamemo neko tableto, nek napitek, bi bilo dejansko čisto enakovredno dosegljivo z neko spremembo življenjskega sloga.

Kar pa je pri tej spremembi življenjskega sloga še boljše je to, da ima dolgotrajni učinek. Če bomo mi spremenili svojo prehrano in gibanje za vedno, bomo tudi shujšali za vedno. Če bomo pa neko kuro jemali en mesec, bomo mogoče tisti mesec v kopalkah videti bolje, ampak kaj bo pa čez tri mesece? Ja, verjetno se bomo naveličali stradanja in bomo začeli spet delati prekrške.

Jaz upam da me proizvajalci in prodajalci teh izdelkov za hujšanje ne bodo pojedli, ampak ali obstaja kakšen izdelek na trgu, ki bi ga vi priporočili in bi rekli, okej zdaj pa, če želite majčken hitreje ali pa majčken več shujšati v kratkem času, ali sploh obstaja karkoli takšnega?

Andrea: V bistvu tukaj ne gre zanemariti tega psihološkega vidika, da nekdo, ki želi shujšati, recimo tukaj ne govorimo samo o estetskih razlogih, tudi zdravstveni razlog je seveda na prvem mestu, in je zelo pomemben ta vidik, da ta oseba dobi neko spodbudo na začetku. Če se on trudi en mesec in ni niti grama razlike, nekako izgubi motivacijo.

Tako da mogoče v tistem prvem mesecu, ko začenja, ali pa prvih dveh mesecih, je mogoče dobro, da se mu vsaj nekaj pozna in da si pri tem pomaga z določenimi izdelki, kot sem omenila te izdelke, ki zmanjšajo apetit oz. ki zmanjšajo absorpcijo maščob, to je mogoče še najbolj primerno ali pa takšni, ki se npr. napihnejo v želodcu in na ta način zmanjšajo občutek lakote, se pravi dajejo občutek sitosti.

To je za nek začetek v redu, da ta oseba, ki želi shujšati, nekoliko zaužije manj hrane, da se malo privadi na to, da se malo nekaj pozna. Potem mogoče tudi kakšen čaj, ki ima diuretični učinek, absolutno odsvetujemo hujšanje z nekimi resnimi diuretiki, ampak tako z neko zdravilno rastlino, ki poveča diurezo, izločanje vode iz telesa. Tudi s tem se da kakšno kilo ali pa dve izgubiti.

Tudi počutje se izboljša in je neka vzpodbuda za vnaprej. Ampak če želimo nek konkreten rezultat, ki se bo obdržal, pa absolutno postopno zmanjševanje vnosa hrane in postopno povečevanje gibanja. Moramo si zastaviti realne cilje, nihče ne bo začel kar petkrat na teden teči po 10 kilometrov, ker to ne gre tako hitro. Mogoče prvi teden samo hoja, drugi teden počasen tek itd. in postopoma se tako izboljša tudi psihično počutje.

In to je neka motivacija za vnaprej.

Andrea: Tako, motivacija za vnaprej in to hujšanje se ne sme vzeti samo iz vidika estetike. To je potrebno gledati kot nek življenjski projekt, ki vpliva tako na zdravje, na to, da se izognemo uporabi nekih zdravil v prihodnosti, čez ne vem 5 ali pa 10 let, vpliva na boljše počutje, manj depresije, več energije, to je to, kar si vsak človek želi in mogoče bomo prej kot na neki polici trgovine, lekarne našli to v lastni motivaciji.

Torej kako naj se posameznik vpraša oziroma presodi o tem ali je res potrebno poseči po prehranskem dopolnilu in še enkrat, kdaj moramo postati sumljivi?

Andrea: Če povzamemo, definitivno se mora vprašati, ali obstaja kakšen ukrep, ki bi ga lahko sam izvedel, da bi lahko izboljšal svoje stanje, brez uporabe nekih tablet, torej govorimo o spremembi življenjskega sloga, spalnih navad in podobno.

Mora se vprašati, če jemlje kakšna druga zdravila, in če lahko jemlje ta prehranska dopolnila. Skratka uporabniki zdravil morajo vedno zelo pozorno pretehtati ali je uporaba nekega prehranskega dopolnila zanje sploh potrebna in varna.

In pa seveda, če neki simptomi vztrajajo že dlje časa in ni izboljšanja, ali še huje, če prihaja do poslabšanj, potem si absolutno ne pomagati s prehranskimi dopolnili, ampak naprej obiskati zdravnika, da se izključijo resnejši zapleti, potem pa, če ni nič drugega, pa si lahko pomaga tudi s kakšnim prehranskim dopolnilom.

Ampak ja tukaj moramo vedeti, da smo farmacevti strokovnjaki za zdravila in da vemo zelo veliko o presnovi, o izločanju zdravil o neželenih učinkih, ampak diagnoza je na strani zdravnika, tako da mora on preveriti, kaj je težava.

Kje moramo biti zelo pozorni, kaj so tisti rdeči klicaji? Tako kot sem omenila, neka nova podjetja s 5000 novimi izdelki, ker to je že malo vprašljivo, da so naenkrat uspeli kvalitetno proizvesti takšno količino novih izdelkov. Potem neki izdelek, ki je zelo kratek čas na trgu, ki obljublja neke skoraj nerealne rezultate. Potem tudi te predpone naravno, varno, tudi to lahko zavaja, zato je res treba biti zelo kritičen do teh zadev, in na srce polagam, da odsvetujemo nakup preko spleta, no razno, kakšne spletne lekarne pridejo v poštev. Ampak to naj bodo lekarne in ne od neznanega proizvajalca in podobno.

Andrea hvala, da ste si vzeli čas in razložili, kako kritično razmišljati. Meni je bila tema izjemno zanimiva.

Andrea: Me veseli, da je bila zanimiva tema, upam, da so poslušalci tudi kaj novega izvedeli, in ja vsi skupaj moramo ohraniti to dozo kritičnega mišljenja pri vsem, od čisto vsakdanjih zadev do seveda prehranskih dopolnil. In ko se odločamo, komu bi zaupali, da se odločimo za nekoga, ki nima finančnih koristi od nečesa. Ostanite kritični in ostanite zdravi.