Epizoda: #32 Zdrava telesna drža

V dvaintrideseti epizodi podcasta Kunapipi se z Marinko Cimerman, magistro fizioterapije, pogovarjamo o zdravi telesni drži.

Citat

Najmočnejša, najvplivnejša oseba v prostoru je tista, ki ima najbolj umirjen vzorec dihanja.

Marinka Cimerman

Gost

Uvodnik

Tokrat govorimo o temi, o kateri se sicer veliko govori. Ravno zato je na tem področju veliko strokovnjakov, veliko nasvetov, brezplačnih vadb.

Bo pa ta podcast malo drugačen od vsega, kar ste vajeni na spletu prebrati in videti na Youtubu na temo zdrave drže. Z Marinko Cimerman se pogovarjam o različnih vidikih zdrave telesne drže in gibanja.

V podcastu Marinka odgovarja, kakšna je razlika med pravilno in zdravo telesno držo, kako lahko v normalnem vsakdanu poskrbimo za bolj zdravo držo, zakaj ni enoznačnega odgovora, ko pride do nasvetov o zdravi drži, izvedli pa bomo tudi vajo dihanja! 

Transkript

Marinka, lepo pozdravljena. Sem zelo vesela, da   danes govorim z vami. Preden greva na vprašanja, me zanima kdo je Marinka Cimerman?

Marinka: Mogoče redko razmišljam o tem kdo pravzaprav sem. Pogosto se ljudje predstavljamo s poklicem ali pa hobiji, pa to v bistvu ni točno to kar smo mi. Se mi zdi to zelo težko ubesediti. Mogoče se trudim to odkrivati. Sicer pa nasmejana, z iskricami v očeh, radovedna, ženska, ki išče in se uči in raziskuje in se trudi razvijati in vsak dan živi najbolj izpolnjeno, kakor se, da  srečno v tistem trenutku.

Sem zelo vesela, da ste šli v to smer, ker meni tudi najprej pade ta asociacija kdo smo karakterno, osebnostno ne pa toliko, kakšne nazive ali pa poklice pa vloge v življenju nosimo, tako, da  zelo lepo. Zdaj pa greva na vaš profesionalni del in sicer govorili bova o tem, kaj je pravilna, kaj je zdrava drža in o tem kakšno škodo lahko povzroča, če  drža ni pravilna. Pa greva kar na prvo vprašanje in sicer, kaj je zdrava drža, kakšna je zdrava drža in kaj je zdravo gibanje pravzaprav?

Marinka: Meni je zdrava drža mogoče lepši izraz kakor pravilna drža, ker o pravilnem in napačnem se mi zdi v tem kontekstu zelo težko govoriti. Drža in gibanje je nekaj dinamičnega, spremenljivega, ni nekaj fiksnega in je nekaj človeku lastnega.

Mogoče bi se jo najbolj uvesti v zdravo držo in zdravo gibanje s tem, da nam omogoča kvalitetno življenje, dobro počutje, da se lahko, če  nas to veseli, ukvarjamo s športom, brez bolečin, poškodb, da lahko opravljamo neko delo, ki nas veseli, brez, da  bi nas to pretirano onemogočalo, nam povzročalo trenutne, akutne ali pa kronične bolečine in obremenitve.

Skratka nekaj, kar nam omogoča dobro življenje. Mogoče, tako z malo bolj strokovnega vidika je pa to eno razmerje med deli človeškega telesa, pa, če rečem fajn je, da s stopali čutimo tla, da smo prizemljeni, da je medenica sproščena, da je prsni koš odprt, da ramena ne gledajo naprej ampak, da gledajo na stran, da nam omogoča dober udih. In da imamo glavo pokonci, da gledamo naprej, da ne gledamo v tla ali pa kamor nas vlečejo ekrani pametnih telefonov in drugih naprav. Skratka, da je glava na prsnem košu, nad medenico, na tleh in nad stopali, da  so deli telesa v enem razmerju.

Ja zakaj ne pravilno in zakaj ne napačno?

Marinka: Se mi zdi, da je gibanje nekaj tako človeku lastnega, tako različnih vplivov, od čustveni do mogoče vpliva družine, kako se giba mami, oči, da zakaj bi nekaj unikatnega kot je človek dali v neki kalupe prav, narobe. Sliši se mi umirjajoče.

Torej ali se drža in gibanje razlikujeta med spoloma oziroma način gibanja in način drže?

Marinka: Na vsak način se mi zdi, da je to tako samoumevno. Različne stvari so nam prirojene, različni smo telesno, duševno, duhovno, drugačne razmišljamo. Moški so po naravi malo višji po navadi malce močnejši.

Ženske smo po navadi malo nižje rasti, pa imamo predispozicijo, da smo malo bolj fleksibilne. Imamo različne interese pa tudi različne smeri nas nagovarjajo in se nas dotikajo. Se mi zdi, to sem enkrat slišala pa se mi zdi zelo res, da ženska postane lepa, ko je ljubljena. Moški pa samozavesten, ko se dobro počuti, ko je cenjen, ko je spoštovan. Pa se mi zdi, da se to odraža na drži, na hoji, na gibanju.

Kako pa se to odraža na gibanju? Kakšne so razlike med držo moškega od ženske? Ali pa greva nazaj, kateri deli telesa vplivajo na telesno držo in kako se to razlikuje med spoloma?

Marinka: Se mi zdi, da je glavna razlika tukaj že v tem – ženskam se recimo maščoba pogosto bolj okrog bokov nabere. Moški imajo po navadi širša ramena. Ženske imamo prsi, moških jih nimajo. Ženske imamo po navadi bolj ožji pas. Se pravi položaj glave, prsnega koša, medenice in stopal je pa idealno, če  je pri obeh spolih to v nekem ravnovesju, se prav, da glava počiva na prsnem košu ali pa vratu in podobno.

Ali imamo ženske in moški glede na se pravi te razlike, ko ste rekli, da   smo ženske ožje v pasu, da imamo prsi pa, da imajo moški širša ramena, zaradi tega kakšne šibke točke ali pa kakšne točke po telesu, ki so bolj ali manj obremenjene?

Marinka: Mogoče ne bi upala tega trditi. Se mi zdi, da imajo drugi dejavniki veliko večji vpliv. Okej pri ženskah je medenica na vsak način povezana z nosečnostjo, porodom. In pri nosečnosti, ja lahko je povezana tudi s tem, to je obremenitev za telo, ampak lahko je vse v redu. Ni rečeno, da morajo zaradi tega nastopiti težave.

Bova o težavah spregovorili majčkeno več kasneje, če imate pred sabo se pravi moškega in žensko, kako bi enega ali drugega naučili zdrave drže?

Marinka: To je na daljavo zelo težko, tako da praviloma se tega na daljavo res ne poslužujem, ker smo ljudje tako narejeni, da z nekim navodilom, ampak pri nekem navodilu, pri različnih ljudeh, pride do različne izvedbe vaje, spremembe drže in tako naprej.

To je v bistvu eno raziskovanje, s človekom držo izboljšati, katero navodilo je pri njemu, pri njej tako, ki bo doseglo želen rezultat. Zdi se mi mogoče, ali pa kar sem pri sebi opazila, da se v teh krogih uporablja neko navodilo, ki je splošno uporabno, ampak ja pomaga enemu delu ljudi, pri drugemu delu ljudi, ki imajo pa držo spremenjeno v nasprotni smeri pa lahko naredi več škode kot koristi. Tako da, pri tako subjektivni stvari ne bi upala dajati generalnih navodil ne za eno ne za drugo.

Kaj vse pa vpliva na našo držo?

Marinka: Dednost, okolje je sama dejavnost. Malo za šalo malo zares. Sicer pa vsi vemo, da ko se počutimo odlično, izjemno, dobro, zmagovalno. Aktualno, Primož Roglič dvigne roke nad glavo, dvigne še kolo nad glavo. V tem položaju se težko počutiš slabo. Se pravi dvignjene roke nad glavo, pogled naprej, navzgor. Takrat si pokonci, takrat si srečen.

Ali pa, na drugo stran, ko smo žalostni, ko se slabo počutimo, takrat lezemo skupaj, rame se sklonijo naprej, prsni koš se skrči, glava se skloni navzdol. In v tem položaju težko rečemo, da smo res srečni ali pa, da  se dobro počutimo. Z jezo so povezane stisnjene pesti, malce se spremeni mimika obraza. In, če to traja dolgo časa se to zapiše v temu na nek način in potem to dolgoročno vpliva na to kakšen vzorec drže in gibanja imamo. Tudi, da ne rečem ekrani zdaj, kar na nek način vlečejo glavo naprej, naprej, naprej.

Se pravi iz težišča se pravi iz položaja nad vratom, nad prsnim košem, se glava premika nekam naprej. In to povzroča na vsak način delitev obremenitve za vrat, hude bolečine v vratu ali pa v nekaterih ljudeh lahko zaradi tega ali pa česa drugega v križu. In če te spremembe trajajo dolgo časa ali pa je to en ustaljen vzorec razmišljanja, tudi konec koncev slabe samopodobe se prav rajši rajši se malo sklonimo, kakor, da  bi stali pokonci, se to pozna.

Ali pa recimo šport pa na vsak način dobro vpliva. Takrat je telo dinamično, aktivno, premike se, mišice se aktivirajo in ko je telo aktivno se držimo pokonci in je vse boljše. Tudi kakšni prisilni položaji zaradi dela za računalnikom puščajo svoje posledice.

En del je samozavest oziroma neka ta čustvena plat. Drugi del je pa verjetno ta telesna pripravljenost se pravi neko razmerje med mišicami se pravi sprednjimi in zadnjimi. Kako je pa s tem?

Marinka: Zdi se mi, da  to ni glavni dejavnik. No na vsak način nekdo, ki se loti resnega treninga in, če bi neuravnoteženo treniral samo en del telesa dolgoročno to načeloma ni okej.

Pri nekom, ki je rekreativec bi rekla športna dejavnost 3x, 5x na teden vsak dan pol ure, ne vem hoja plavanje ali pa dejavnosti, ki krepijo celo telo, super, odlično. Je pa pri teh dveh kroničnih bolečinah pogosto tako, da   so povezane z neugodno držo in hkrati pretirano zakrčenostjo mišic trupa.

Tukaj na tem mestu je mogoče za izpostaviti stabilizatorji trupa, stabilizatorji telesa, kamor spadajo mišice medeničnega dna. Potem so drobne mišice ob hrbtenici. Potem kot steznik gre od hrbtenice naprej naprej proti popku mišica transversus abdominis. To je ena globoka trebušna mišica. Na vrhu trebušne votline je predpona, glavna mišica s katero oblikujemo. In to ustvarja en tak steznik, tak stabilizator.

S tem pa je povezano tudi nebo v ustni votlini, skratka čeljust vemo, da  je neposredno povezana z medenico. To je mogoče pri ženskah vezano na porod, pač na nosečnost in porod. Mišice medeničnega dna, ko smo pod stresom, ko smo zakrčeni, pogosto zakrčimo čeljust in zakrčena čeljust je zelo povezana z zakrčeno medenico. Tako da pogosto tudi na tečajih, na pripravo na porod učijo, dajte sprostiti čeljust, da s čeljustjo malo pomigamo, čisto sprostiti dol, in to sprošča ali pa odpira maternični vrat.

Pa tudi, ko ženska rojeva in pride v sobo nek tak mogoče malo grob zdravnik, se lahko maternični vrat hitro ali pa celo v hipu zapre. Tako da nazaj k temu stabilizatorju trupa. Vse to je deluje optimalno, da mišice delujejo sinhrono, se pravi povezano z dihanjem. Ob vdihu se predpona rahlo sprosti, ob vzdihu se rahlo dvigne. In na ta način sinhrono deluje tudi sistem mišic medeničnega dna in mišice okrog, se pravi ta mišični steznik okrog trupa. In pri stabilizaciji in preprečevanju bolečin imajo te mišice neprimerno večjo težo ali pa večjo odgovornost za preprečevanje bolečin in tudi lepo držo konec koncev.

Ja tole me zanima, se pravi, če smo pod stresom in, če sprostimo čeljust to pomeni, da se nam bo sprostilo tudi medenično dno.

Marinka: Recimo, zdaj odvisno kakšen stres. Pa tudi pri različnih ljudeh se različna zakrčenost ali pa zategnjenost pojavlja na različnih delih telesa. Eni so bolj nagnjeni ali pa pri nekaterih je medenično dno bolj na udaru, pri nekaterih pa ne tako zelo. Pri porodu je to, pač raziskave kažejo precej očitno.

No recimo in ljudje, ki imajo težave z odvajanjem je pogosto kakšna taka težave z zaprtostjo, lahko je tudi težava prehrana. Lahko je pa tudi prevelika napetost v mišicah medeničnega dna ali pa same težave s spolnimi odnosi in bolečina. Pri nekaterih ljudeh se ta zakrčenost ali pa stres bolj odraža na ramah. Dvignjene rame, napete mišice. Tako da ni čisto pravila pri kom se stres in zakrčenost in na kakšen način odraža. Nekdo bo na primer dobil čir na želodcu, nekdo bo imel zakrčen hrbet.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

A lahko poveste mogoče kaj več o povezavi med držo in dihanjem.

Marinka: Dihanje je nekaj res naravnega, če si predstavljamo otročka, otročki dihajo res sproščeno, dihajo s trebuščkom, ob vzdihu se jim trebušček malo napihne in ob izdihu se jim malo splošči. Tekom izkušenj iz vzgoje, ženskam rečejo, trebuh noter prsa ven in tako naprej. Pa kakšni stresi in marsikaj drugega vpliva na to, da  se vzorec dihanja tekom življenja pogosto spremeni.

Redko na boljše. Moški so sicer malce privilegirani s tega vidika, ker oni vseeno ohranijo tudi v odrasli dobi pogosto bolj trebušno dihanje kot ženske. Ženske pa začnemo z malo za šalo rečeno na škrge. Se pravi na te vrhnje dele pljuč. Ta vzorec dihanja pa je čist z vidika živčevja povezan s stresom.

Tak način dihanja, da dihamo bolj z zgornjimi deli pljuč bolj plitvo in hitro, je tako stresno dihanje, začnemo dihati skozi usta, tako kot pri športu. Pa ne me narobe razumet pri športu je to na mestu, pri 8 urnem stresu pa to ni optimalno, če to traja predolgo časa. Tako da ja vzorec dihanje, ki ga imajo pa otroci, se pravi trebušno dihanje, sproščeno, pa je povezan s tistim delom “rest and relax and digest”, se pravi sprosti se, počivaj, prebavljaj.

Čas, ko se telo polni z energijo, se pravi regenerira ta zgornji del, se pravi je pa bolj simpatično živčen, se pravi akcija, stres dajmo se aktivirat. V življenju je potrebno in vdih, se prav akcija in to, in izdih oziroma in dajati nekaj ven in se polniti.

Ja to je vzorec dihanja. Se pravi optimalno je, bolj sproščeno je, če smo sposobni dihati relativno sproščeno. V enem TedTalku, pozabila sem ime avtorice, ampak med bolj znanimi – najmočnejša najvplivnejša oseba v prostoru je tista, ki ima najbolj umirjen vzorec dihanja in se mi zdi, da  je nekaj na tem. In ko dihamo sproščeno je po pravilu dihamo skozi nos, nos je narejen za dihati. Skozi nos se zrak prečisti, segreje, navlaži.

Poleg tega ko dihamo skozi nos imamo usta zaprta. S tem je manjša verjetnost, da  pride do kakšnih težav pri rasti zob. Potem ko dihamo skozi nos ohranjamo tudi to vlago, pač v pljuča prihaja dovolj vlažen zrak, razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom se izmenjata je optimalna.

Ne pretiravamo načeloma skozi usta lahko bolj intenzivno dihamo, lahko hiperventiliramo. Se pravi preveč in preveč globoko dihamo. Skozi nos je to težko. Hkrati pa, ko dihamo skozi nos in so usta zaprta in je položaj jezika ugoden, se spremeni tudi položaj vratu. Oziroma tako dihanje skozi nos, sproščenost je mogoče ko imamo vrat in glavo v okej položaju. Skratka in to je potem povezano tudi s tem, da je manj motenj spanja, manj smrčanja in tako naprej in tako nazaj.

Jaz imam drugače občutek, recimo ko ne vem, naredim kakšne vaje za raztezanje ramen, tukaj imam valček in ko se na njem zvaljam, raztegnem, kar več kisika dobim v sebe, lažje steče zrak po pljučih in v trebuh.

Marinka: Mogoče še en trik ali dva. Ko se učimo, če nam ni naravno dihati skozi nos, je en tak trik, ki nam lahko pomaga, če se z blazinico kazalca dotaknemo korena nosu, to je tisti del proti očem in, če zamižimo in poskusimo dihati skozi nos brez dotika s prstom tukaj in potem, če se dotaknemo skupaj s prstom. Večina ljudi čuti, da veliko laže vdihne skozi nos.

O vau, a greva narediti kar vajo.

Marinka: Lahko! Se pravi, če se dotaknemo s prstom korena nosu.

Torej tukaj med očmi.

Marinka: Mižimo in sproščeno vdihnemo skozi nos. In načeloma čutimo, kot, da  bi se nosnice malo odprle.

Jaz imam takšen občutek kot, da  bi nekakšen mentolov bonbon pojedla.

Marinka: Zelo dobra primerjava. Nisem še pomislila na to. Mogoče še en tak meni originalen trik, za zvečer za zaspati. En tak ugoden položaj, se pravi, če noge malo pokrčimo in damo blazino pod kolena. Se pravi tem položaju je trebušček bolj sproščen in omogoča bolj sproščeno trebušno mišico.

V tem položaju je medenica v dobrem ugodnem položaju. Zdaj pa roke, iztegnjene roke ob telesu obrnemo tako, da   dlani gledajo navzgor. S tem na nek način odpremo prsni koš. In na ta način malo zaklenemo ramenski obroč in dosežemo, da   vdih pride bolj globoko.

In na ta način stimuliramo to trebušno predponsko dihanje. V sedečem položaju, ko smo na faksu na izpitu ali pa, če snemamo podcast pa je to malo stresno ali pa nam ne čisto naravno pa lahko roke na enak način položimo v naročje, tako, da  dlani gledajo navzgor, jih položimo na noge in v tem položaju dosežemo nekaj podobnega. V tem položaju je težko biti znerviran ali pa stražno jezen, če  imamo dlani tako obrnjene in položene na kolenih. Na ta način nevrološko stimuliramo parasimpatični živčni sistem.

Kako pa se lahko odraža z držo povezane težave?

Marinka: Ljudje smo tako narejeni, da dokler nam nekaj ne manjka, dokler nas nekaj ne boli, tega ne imenujemo težava oziroma smo še kar v redu. Težave, en del jih spada, glede na to, da   je tole bolj namenjeno za ženske, na področje mišic ali pa na področje medeničnega dna. Tukaj je povezava z dihanjem skozi nos in položaj vratu.

Se pravi, ko smo slabe volje, žalostni in pa negativna čustva oziroma ne bom rekla samo negativna a ne, lahko vplivajo na držo. Jaz bi že to imenovala težava ali pa ena od težav z držo povezanih, če  smo depresivni. Ni samo drža tukaj dejavnik, je pa lahko eden od njih. Dobra stvar se mi zdi, da   gre tukaj v obe smeri, se pravi, da  se iz psihe na telo vplivati in iz telesa na psiho.

Se pravi, če  se zavestno potrudimo, ja težko se je spraviti v takšnem stanju, težko se je spraviti v bolj veder položaj. Pravijo, da   to zelo opazimo psihologi, da   dajo svinčnik med zobe in se na ta način ne moreš kislo držati. Se pravi usta ti povleče na smeh. Na nek način se v glavnem nasmeješ, če  imaš svinčnik med zobmi. Potem, če  dvignemo roke nad glavo, če  gledamo naprej ali pa navzgor, če odpremo prsni koš, vsi ti položaji vplivajo.

Težave ja. Ena je ta, to počutje, sicer pa bolečine, v vratu, križu. Te so zelo zelo pogoste. Par let nazaj je potekala študija o odsotnosti z dela in zaradi težav v spodnjem delu hrbta in vratu. Nekaj zanimivih stvari izhajajočih iz tega, da   so te bolečine pogosto povezane z neugodno držo in sočasno zakrčenostjo mišic trupa, da pa jih anksioznost, depresija in stres iz nevrološkega in hormonskega vidika, stanje zelo poslabšajo. Zato, ker ta občutja na nek način zavirajo ta srečni del hormonov ali pa njihovo delovanje. To je tudi ena kategorija z držo povezanih težav, bi pa pri tem rada poudarila, da ni pa to enoznačno.

So ljudje, za katere bi težko rekli, da   je njihova drža idealna ali pa pokončna, pa so zelo srečni, jih konec koncev nič ne boli. In obratno, so pa ljudje za katere si misliš tale se pa dobro drži, pa ga vidiš po obrazu ali pa, če ti pove, da   se ne počuti preveč dobro. Tako, da  ne gre po pravilih.

Mogoče lahko poveste še kaj več prav v tej povezavi, položaja medenice in pa težavami na področju medeničnega dna.

Marinka: Ja, zdravje žensk in medenično dno je zelo kompleksno. Naj spomnim prej sva govorile, s tem je povezana prehrana, operacije, porodi, prekomerna telesna teža, konec koncev tudi psiha, kakšne travme, če pa, mogoče za ponazoritev, mišice so tako narejene, če na primeru roke se pravi biceps, to je mišica, ki krči komolec.

Mišice so tako narejene, da  so najbolj močne in najbolj vzdržljive v nekem položaju. Za bicepse je ta položaj 90 stopinj, pokrčen. Se pravi, če imamo neko breme in imamo roko bolj iztegnjeno od tega ali pa bolj pokrčeno od tega, mišica ni tako močna in vzdržljiva. In nekaj podobnega je z mišicami medeničnega dna. Se pravi, v nevtralnem položaju medenice, hrbtenice, so mišice medeničnega dna najbolj močne in najbolj vzdržljive, ki lahko nosijo se pravi težo trupa oziroma težo organov, male medenice, zraven sta še sramnica in trtica kot kostni točki.

Ali je našo držo vedno moč popraviti oziroma spremeniti?

Marinka: Okej malo za šalo, dednost. Jaz nikoli ne bom imela modrih oči, ker imam temno rjave razen, če  bi kdaj uporabila korekcijske leče. Ali pa noge bom imela tako majhne, kolikor jih mami ne bo imela nikoli velikih. Se pravi na ene stvari se ne, da  vplivati.

Na primer ne da se vplivati tudi na primer na to, če  je imel človek operacijo kolka, zamenjan kolk ali pa, da  ima en zatrjen sklep, tega se ne, da spremeniti. Je pa naše telo res izjemne sposobnosti regeneracije, okrevanja in spreminjanja, prilagajanja. Je pa za to potrebne nekaj dobre volje, zavzetosti, za to je potrebno nekaj narediti. Ja ogromno, ogromno se, da  narediti tam kjer je volja.

Neverjetno kaj je mogoče, tudi pogosto ko nekdo reče okej, tukaj pa ni šans. A potem vidiš človek, ki se je odločil, da  bo zadevo spremenil. Ko je že skoraj na meji čudežev.

Imate tu v mislih kakšen konkreten primer?

Marinka: Ja, enega fanta po poškodbi hrbtenjače, ko so rekli, ja ta bo pa zelo težko hodil oziroma, da  ne bo hodil. Zdaj pa hodi, pa ne le to še marsikaj drugega, športa, da ne rečem, neverjetno res.

Kaj pa lahko naredimo, mislim vedno več je tega sedečega dela, pisarniškega dela in velika večina ljudi nas ima neko to zakrčenost, nezdravo, ne optimalno telesno držo. Kaj lahko naredimo za to, da  bo naša drža bolj zdrava, lepša?

Marinka: Ja, čist z vidika, se pravi, če se čisto na to navežem. Se pravi znotraj delovnega, sedečega okolja. Kakšni aktivni odmori, se pravi vsaj eno uro sedeti potem pa vsaj, res vsaj eno vajo narediti, dobro se raztegniti. Na internetu je malo morje idej za vaje, kaj lahko naredite za računalnikom, pa tudi tako, da  noben ne vidi. Ali pa se sprehoditi in iti po kozarec vode.

Že to, da se ta osem urni cikel prekine. Se pravi, kratek aktivni odmor je že ena dobra stvar. Potem v prostem času oziroma izven službenega časa, redna telesna dejavnost. To je verjetno težko prevečkrat poudariti oziroma pomen tega.

Če pa malo spet zavijem. Pomislite, kdaj ste se res res dobro počutili. Načeloma se takrat držimo veliko lepše, kot takrat ko smo zaskrbljeni in polni bremen na naših hrbtih. In pa taka dejavnost, ki človeku odgovarja, nismo vsi enaki in ne paše nam vsem vse. Nekaj kar te ne obremenjuje, kar ti je všeč, se pravi ko se dobro počutiš.

Za ženske a ne, pocrkljati se, dajmo narediti stvari, ki nas veselijo. Na primer jaz sem si dala danes gor ogrlico, ki mi je zelo všeč in me malo poživi in sem si rekla okej v tem se bom zelo dobro počutila, pa malo parfuma sem si dala, čeprav se to na daljavo ne voha, ampak sem se zato boljše počutila. Ali pa ne vem šopek rož na mizo.

Še en vidik, za dobre odnose in dobro počutje, če  je dober zrak doma, če  se dobro počutimo, bo naše telo bolj sproščeno, če se ne počutimo dobro bomo zakrčeni, ne bomo dobro dihal. Ja tukaj je veliko dela in težko je, ampak je vredno. Neka Harvardska študija zdaj že več kot 80 let jo delajo, najboljši napovedi dobrega in zdravega načina življenja, so dobri družbeni odnosi. Drugače pa pod črto zdrava pamet.

Okej, prej ste omenili, da   je na internetu malo morje nekih vadb in, da  izberemo sebi primerno. Pa vendar svetujete mogoče kakšne specifične vaje recimo za prav to sedeče držo?

Marinka: Ja zelo odvisno od človeka, kaj človek osem ur dela. Človek, ki bo osem ur sedel bo nasvet zanj drugačen, kot za nekoga, ki osem ur miga. Na primer profesor športne vzgoje ali pa računalničar. Načeloma pri sledečem vse kar se kar spremeni prav glava vrat. Tako kot ste rekla ja, ko naredite vajo, ko odprete prsni koš, z rokami narazen, roke za vrat in komolce narazen, se pravi vse kar čutite, da  odpira prsni koš.

Ali pa se skloniti naprej, se malo zazibati. Ali pa narediti vajo za katero ste slišali ali pa videli, pa se vam je zdela dobra in za vaše telo dobro odgovarja, pa jo naredite ko greste na stranišče. Ali pa takšna, ki se nič ne vidi – vaje za stopala na primer, za prekrvavitev. In pa ne predolgo sedeti s prekrižanimi nogami. Ko se vidite, da zlezete z glavo naprej se poravnajte. Računalnik na takšno višino, da ni glava pokrčena, potem, da  vam noge ne visijo v zraku. Pa tudi to, ni prava drža to, da smo osem ur kot kipi. Zdrava drža je dinamična.

A kako pa lahko spanje vpliva na to kako se držimo.

Marinka: Jaz mislim, da , če se zvečer ko se uležemo v posteljo, čisto z vidika drže, zelo visok vzglavnik ni optimalen. Je pa pri ljudeh, ki težko dihajo tako, da   jim to zadevo olajša. Odvisno od konteksta, odvisno od človeka. Bi rekla, da če zvečer pred spanjem ne vem pregledamo dan pa smo hvaležni za to in ono si rečemo to je bil pa kar dober dan, pa mal sproščeno zadihamo, se pravi roke obrnemo navzgor. Jaz mislim, da  so to kar recepti za dober in kvaliteten spanec. Mora nam biti udobno, ker, če nam ni ne bomo dobro spali.

Zdaj, dali ste enih zelo lepih sporočil, veliko lepih zgodb ste povedali. Pa vseeno me zanima ali je kaj takega kar bi poslušalkam in poslušalcem položili na dušo?

Marinka: Bolj bo usmerjena na poslušalke, ampak mislim, da  marsikaj iz tega lahko poslušalci potegnejo. Jaz bi vsakemu želela, da   bi znal živeti na polno. Hoditi po svetu z radovednimi in odprtimi očmi z vedrim pogledom, s pokončno dvignjeno glavo, ponosno ampak ne vzvišeno.

Je zelo lepo. Jaz sem vesela, da  sva se danes slišali. Ja Marinka, najlepša hvala, da  ste si vzeli čas.

Marinka: Zelo mi je bilo luštno, iskreno.

---

Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!

---

Ne spreglejte tudi:

• Epizoda #4: Endometrioza
• Krvavitev v nosečnosti
• Sterilizacija in pridobivanje na teži
• O nas
• Epizoda #28: Kako do kvalitetnega in stabilnega partnerskega odnosa