Podcast

Epizoda #3: Krvavitev v nosečnosti

V tretji epizodi se pogovarjamo z mag. Stanko Pušenjakom, dr. med. o krvavitvah med nosečnostjo.

Citat

Vsaka krvavitev v nosečnosti, ki se zgodi prvič, je razlog za obisk zdravnika.

Mag. Stanko Pušenjak, dr. med.

Uvodnik

Krvavitev v nosečnosti za marsikatero nosečo žensko predstavlja velik stres. Vendar navkljub dejstvu, da je vsaka krvavitev v nosečnosti nenormalna, so krvavitve, ki nastanejo pred 20. tednom nosečnosti zelo pogoste, saj krvavi tudi do 40% nosečnic. V drugi polovici nosečnosti pa krvavi le še 2–5 % nosečnic.

Vsaj v polovici primerov se ne najde konkretnega razloga za krvavitev. Delež neidentificiranih razlogov za krvavitev v nosečnosti se spreminja tudi s trajanjem nosečnosti. Če je v začetku nosečnosti lahko do 97% razlogov neidentificiranih, je teh razlogov v zadnji tretjini nosečnosti manj kot 50%, ker so v zadnji tretjini nosečnosti razlogi bolj definirani in sproti preverljivi.

V zgodnji nosečnosti gre večinoma za razloge, ki so povezani s prikritimi okvarami ploda (genetika, infekcije) katere se težko sproti potrjuje.

Če zarodek preživi in se razvija naprej, pa so razlogi za krvavitev bolj trivialni (vraščanje trofoblasta v ožilje maternične sluznice in nesrečna naključja, ko se odpirajo prevelike žile ipd.).

V kolikor zakrvavite in se pojavi zaskrbljenost, svetujemo obisk pri ginekologu ali dežurni službi (če je skrb večja).

Gost

Stanko Pušenjak

Mag. Stanko Pušenjak, dr.med. je vodilni strokovnjak za perinatalno medicino v Sloveniji, moderator foruma ABC Ginekologije in porodništva na portalu med.over.net.

Transkript podcasta

Ali lahko ženska sama na kakršen koli način ugotovi, kaj predstavlja krvavitev med nosečnostjo?

Stanko: Ženska ugotovi, da krvavi, ko kri zapusti telo, se pravi, ko kri izteče iz nožnice. Nožnica je pa organ, ki sam lahko krvavi, na koncu nožnice je maternični vrat, ki lahko krvavi in za materničnim vratom v nadaljevanju je maternica, njeno telo, ki tudi lahko krvavi. Torej vsaka kri, ki zapusti nožnico je lahko najmanj iz treh virov.

Poleg tega imamo ob vhodu nožnice še sečnico spredaj in pa danko zadaj in iz vseh teh odprtin ženska lahko krvavi. In če se pojavi kri na perilu ali pa na vložku, je težko na prvi pogled določiti od kje je ta kri izšla. Ženska eventualno lahko ugotovi iz katere odprtine krvavi, ne more pa ugotoviti zakaj krvavi in od kod točno.

Seveda lahko logično razmišlja, če je noseča in če se pojavi krvavitev iz nožnice, potem je logično, da gre verjetno za povezavo z nosečnostjo. Ampak to je to. Če krvavi iz sečnice, bolj spredaj, potem gre za problem s sečili, če krvavi iz danke, boj zadaj, gre za problem s prebavili.

In za vsakega od teh podsistemov organov obstaja tudi poseben specialist. Ginekolog je sicer seznanjen z vsemi temi tremi sistemi, vendar se z vsemi sistemi ne ukvarja poglobljeno. Torej ženska praviloma ob krvavitvi na perilu najprej pomisli na ginekologa in ginekolog potem, če do njega ženska s krvavitvijo pride, morajo potem razmišljati o tem od kje in potem tudi kako.

Če ugotovi, da gre za krvavitev iz sečnice, preusmeri žensko k urologu ali pa k nefrologi, odvisno od drugih simptomov. Če iz danke lahko tudi sam določene osnovne, stvari ugotovi. Če ne more, jo pošlje naprej k recimo internistu gastroenterologu.

Če pa je krvavitev iz nožnice, pa sam naprej išče razlog.

Se pa krvavitev oz. sama kri ne razlikuje običajno po barvi / količini, da bi lahko iz tega vidika (določil).

Stanko: Izcedki, ki vsebujejo sledi krvi, so lahko različne barve. Odvisno od količine krvi v tem izdelku in starosti krvi odkar je zapustila ožilje. Kri vedno pride iz ožilja, nikjer drugje nimamo krvi, kot v ožilju in na nek način zapusti ožilje.

Potem je pa njena barva, ko mi krvavitev ugotovimo, odvisna od tega iz katerega dela ožilja izhaja, na primer venska kri je temnejša, arterijska kri je svetla. Na srečo iz tega redkokdaj krvavimo v teh primerih. Bolj govorimo potem, če je kri sveža je pač bolj rdeča, če je pa stara, razgrajena ali pa dalj časa nekje stala predno se je izloča iz telesa, je pa potem temnejša, bolj rjava ali pa celo črna.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje in oceno na Apple podcastih. Uporabljaš kaj drugega? Potem mi piši na tilen@kunapipi.si in povej, kaj ti je na podcastu Kunapipi najbolj všeč. ?

Ali izgled krvavitve, se pravi barva, količina vedno kaže na to, kako resen je problem?

Stanko: Predvsem količina v časovni enoti. Recimo hitrost krvavitve in pa seveda tudi izgled. Kri ima poleg tega, da prenaša kisik in nekatere pline, še druge lastnosti. Kri predstavlja hkrati tudi snov, ki popravlja napake oziroma okvare ožilja. Torej kri se struje. Kri je bistvu tkivo, to ni tekočina, to je tkivo, ki vsebuje različne celice in te celice imajo različne funkcije. Rdeče krvničke prenašajo kisik in pline. Bele krvničke, ki jih je bistveno manj od rdečih, imajo imunsko vlogo, torej napadajo in uravnavajo naš imunski sistem.

Potem imamo pa še krvne ploščice, ki imajo poglavitno nalogo, da se lepijo na poškodbe in tvorijo neke vrste mrežo, ki potem deluje kot osnova za zamašek. Potem je pa še serum, oziroma ostala brez celična tekočina, ki ima različne beljakovine, proteine, ki se v nekem zaporedju vežejo druga na drugo in ustvarjajo potem neke vrste vezivo, neko trdno snov, kot lepilo in se tvori strdek.

Ko ženska krvavi, lahko nekaj časa krvavi tekočo kri, potem pa nenadoma začne izločati kose. Reče se lahko jeterca. Ta so strdki. Ko se pojavijo strdki, je pa že čas za obisk zdravnika. Ker, da se izločajo strdki, mora biti krvavitev vsaj 100 mililitrov, recimo, da se tak velik strdek naredi, da ga ti dobiš, ujameš v dlan. Ali pa da je cel vložek poln teh strdkov.

Take krvavitve so izven nosečnosti redkejše, ampak so tudi možne v določenih obdobjih življenja. Recimo pri zelo mladih dekletih, ko začenjajo z ciklusom se kaj takega lahko zgodi, ali pa pri ženskah proti koncu reproduktivne dobe, to večkrat srečujemo. Vmes pa v nosečnosti, po porodu in tako naprej.

Ali je res, da 97% ne najdemo vzroka za krvavitev v nosečnosti, ki je daljša od 24. tednov?

Stanko: Ne, to ne bo držalo. Res, da se velik delež krvavitev pojavlja iz neznanih razlogov, ampak ne 97%. Ocena je nekje polovica, mogoče celo dobra tretjina ali dve petini, kaj takega. Za večino krvavitev na neki način najdemo razlog. V drugi polovici nosečnosti, so to ali začetek poroda ali predčasno luščenje pravilno ležeče posteljice, pa strokovno rečemo abrupcija, ali pa je razlog za to nizek sedež posteljice placenta previa, v različnih oblikah, ali res pokriva maternično ustje, ali se ga dotika ali je samo v njegovi bližini.

Kajti v drugi polovici, zlasti v tretji tretjini nosečnosti se maternica začne preoblikovati in se spodnji del maternice preoblikuje v nek tak raztezen segment, ki se razteguje, medtem ko se zgornji del maternice začne krčiti. In v takem primeru se posteljica, ki leži v tem segmentu začne umikati osnova na kateri leži. In v tem primeru se ta delček te posteljice odlušči in tam so seveda žile in te žile krvavijo. Te krvavitve so v tako imenovani predležeči posteljici ali placenti previa.

Nobena od teh krvavitev, ki ste jih našteli pa ni nevarna?

Stanko: Je lahko nevarno.  Vsi ti našteti razlogi so lahko nevarni, če se začne porod, je še najmanj nevarno. Za začetek poroda pač pomeni, da se maternični vrat skrajšuje in da se začenja odpirati in to tudi včasih odpre kakšno žilo. Medtem, ko je predčasno luščenje posteljice zelo nevarno za otroka, ker se mu v bistvu s tem zmanjšuje organ, preko katerega izmenjuje pline in hranila. Če gre pa za krvavitev iz predležeče posteljice, iz placente previe, pa predvsem krvavi nosečnica in lahko tudi, če močno krvavi in se ne ustavi, lahko izgubi toliko krvi, da izkrvavi. To so lahko nevarne krvavitve v tretji tretjini, oz. v drugi polovici nosečnosti.

Koliko močna pa mora biti krvavitev, da se gre na pregled?

Stanko: Vsaka krvavitev v nosečnosti, ki se zgodi prvič, je razlog za obisk zdravnika. Lahko je karkoli, ampak če razloga bodisi ne odkrijemo ali če ugotovimo, da je razlog banalen večinoma zapusti ustanovo in gre domov in ima določena navodila. Ali gre za kakšno vnetje, ali gre za nekaj banalnega.

Če je pa razlog pomemben, kot sem naštel te tri recimo, je pa običajno hospitalizirana in jo imamo potem pred seboj, tam blizu. V tem primeru, je pod nadzorom, tako njena nosečnost, kot ona in če je treba ukrepati, lahko takoj ukrepamo.

Druga trditev pa je, da bo v 50% odstotkih primerov ženska, ki je krvavela v zgodnjem stadiju nosečnosti, kasneje splavila.

Dr. Pušenjak: To je taka splošna trditev, ampak tako nekako je. Mogoče bi iz tega naredil bolj šalo. Točnega odstotka ne vemo, ampak dejansko teh 50% je prenesen pomen pojma, da se lahko zgodi splav, ali se pa splav ne zgodi. In če damo to na pol, pridemo na 50. Ampak nekje približno.

In dajmo raje reči, da pri večini krvavitev ne pride do splava. Če pa že pride, pride pa večinoma v prvi krvavitvi. Tako, da če ženska pride s krvavitvijo, ker je noseča. In takrat ugotovimo, da je plod živ ali pa da se je krvavitev že umirila, večinoma to ne vodi v splav. 

Pa se da preprečiti splav v takih primerih?

Stanko: Skoraj nikoli. Medicina se sicer obnaša, kot da bi to lahko preprečili z raznimi zdravili proti krčenju maternice. Z navodili, kot je da naj ženska miruje in ne sme nič počet, z staležem bolniških in tako naprej, ampak v bistvu nimamo vpliva na to. Splav se bo zgodil ali pa se ne bo zgodil.

Razlogi so pa tudi takšni, na katere težko vplivamo. Genetska napaka ploda, infekcija, to bi se še dalo pozdraviti, ampak večinoma, če ta infekcija pripelje že do krvavitve in že do začetka splava, smo v bistvu zamudili to fazo. Tako da če se zgodi splav, se bo zgodil. Če gre pa samo za neko banalno krvavitev, ker pri vračanju posteljice v sluznico, torej v podlago, ki plodu služi za povezavo z nosečnico, z materjo in se pač neka žila odpre. Ker to je invaziven proces. Plod se dobesedno vrašča v sluznico in se zlije z njo, potem pač ta krvavitev je, ampak ne povzroči splav.

Pri ženski, ki je spontano splavila, ali je večja možnost, da se bo to ponovilo spet?

Stanko: Pa obstajajo različne statistike, ja. Da če je enkrat splavila, je pač večja možnost, da se bo zadeva ponovila, kot je bila možnost, da bo splavila, ko še ni bila nikoli noseča. Ampak to izhaja iz preprostega dejstva, da obstajajo razlogi za splav, ki se ponavljajo pa jih ne znamo identificirati, ne znamo definirati. In če se ti nek splav zgodi, ali identificiraš razlog in ga lahko odpraviš, ali ga identificiraš pa ga ne moreš odpraviti, ali ga pa ne identificiraš, ker ga ne poznaš.

Ta delež je skrit v tej statistiki, da če si enkrat splavil, je pač nekoliko večja verjetnost, da se bo zadeva ponovno zgodila. Je pa tako. Splošna statistika je takšna, da se to zgodi približno med 5 in 8 odstotki nosečnicam. In naslednjič, bi se enako lahko ponovila v petih do osmih odstotkih, pa se mogoče malo pogosteje. Ampak v principu gre za veliko manjšino, ki splavi.

Ali je stopnja nujnosti odvisna od stadija nosečnosti, se pravi bliže kot je porod, resnejši je problem?

Stanko: Odvisno, kaj vzamemo za resnost. Huda krvavitev je vedno resen problem. Blaga krvavitev je pa lahko resen signal, da imamo problem. Odvisno od tega kot sem rekel, če gre za krvavitev v drugi polovici oziroma v tretji tretjini nosečnosti, so praviloma razlogi resnejši.

Pri krvavitvah v zgodnji nosečnosti, so praviloma razlogi bolj banalni in večinoma začasni, občasni. Krvavitve nehajo in nosečnost gre dalje. Večinoma, ne pa vedno. Tako da ja, lahko bi rekel. Bolj, ko se krvavitev zgodi blizu termina, bolj resen je problem.

Dodatna literatura

Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!

Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja