Epizoda #24: Kako spremljati menstrualni cikel

V štiriindvajseti epizodi se z Alison Kogoj, diplomirano medicinsko sestro, pogovarjamo o tem, kako spremljati menstrualni cikel.

Citat

Uvodnik

Tokrat bomo spregovorili o menstrualnem ciklu z malo drugačnega vidika.

Običajno ženske v veliki meri začnemo spremljati svoj menstrualni cikel bolj natančno šele, ko pride do težav z zanositvijo in nam je ta pomemben del našega življenja precej samoumeven.

Po navadi je spremljanje menstrualnega cikla vezano na odlaganje ali povečanje možnosti za zanositev (dotaknemo se dotaknemo tudi tega dela), a namen tega pogovora je predstaviti, kako se spremlja menstrualni cikel tudi v druge namene.

Te nameni so predvsem namenjeni temu, da bolje poznamo svoje telo, da lažje funkcioniramo v času ko nastopi hormonsko nihanje, da vemo, ali so procesi v našem telesu nekaj normalnega ali je morda čas za obisk ginekologa in ne nazadnje, da stopimo v stik s svojo žensko naravo.

V epizodi Alison razloži, katere faze menstrualnega cikla poznamo, kako spremljamo svoj menstrualni cikel, katere metode poznamo in kako nam lahko pri tem pomagajo aplikacije.

Gost

Alison Kogoj je diplomirana medicinska sestra, ki je diplomirala iz področja naravnega načrtovanja družine. Parom pomaga do naravne zanositve in je certificirana svetovalka Billingsove metode s pomočjo katere ženske uči spremljati svoj menstrualni cikel. Poleg tega je tudi terapevtka zakonske in družinske terapije, zaradi katerega lahko svetovanje o načrtovanju družine opravlja celostno.

Transkript podcasta

Alison, lepo pozdravljena. Hvala da si si vzela čas za to, da bova danes spregovorila o tem kaj je menstrualni cikel in kako ga spremljati. Pa če greva najprej na eno mogoče zelo osnovno vprašanje in sicer, kaj je menstruacija in kaj menstrualni cikel oziroma esterus?

Alison: to je zelo dobro da vprašaš da se začne z enimi osnovami, ker veliko žensk niti ne ve kaj je menstruacija. A to je nekaj, kar ne moreš ignorirati, pride v večini primerov vsak mesec ali pa skoraj vsak mesec. Tekoče je, rdeče je, po navadi imaš ob tem še malo krčev – tega ne moreš spregledati. Toda malo žensk ve, kaj sploh je menstrualni ciklus.

Pomemben je celoten menstrualni ciklus. In ko rečem menstrualni ciklus to pomeni od prvega dne krvavitve pa do dneva pred naslednjo krvavitvijo. Menstrualni ciklus razdelimo v več faz. Ne bom se več poglabljala v to ampak čisto na kratko imamo najprej menstruacijo, potem imamo folikularno fazo, to je obdobje od menstruacije pa do ovulacije. V tem procesu se telo pripravlja na ovulacijo. Takrat ženska vstopi v to plodno obdobje. Ženska ni ves čas sposobna oploditve, ampak samo določen del menstrualnega cikla.

Potem imamo čas ovulacije, ki je pravzaprav najkrajši čas v menstrualnem ciklu. To je edino obdobje, edini čas, ko lahko do zanositve pride in po ovulacije, če do oplodite ne pride, nastopi lutealna faza cikla, v tej fazi pa se telo pripravlja na novo menstruacijo in na nov ciklus.

In kaj je v bistvu menstruacija? To je krvavitev.

V času ovulacije in po ovulaciji se stena v maternični votlini zadebeljuje – rečemo, da se zadebeli in se pripravlja na morebitno vgnezditev, če pride do oploditve. V primeru ko se to ne zgodi, kar večino krat se ne zgodi (če ne bi ženske bile pogosteje noseče), potem to tkivo nima neke funkcionalnosti in neha biti oskrbovano s hranili, s kisikom in pravzaprav to tkivo odmre in se začne lušči.

To luščenje je krvavitev, je menstruacija. Rečemo da je pravzaprav to čiščenje ženskega telesa, fizično čiščenje ženskega telesa. Pravzaprav to je odpadlo tkivo, umrlo tkivo. Kakšna je pa krvavitev, je pa odvisno od žensk. Nekatere imajo res samo tekočo krvavitev, nekatere ženske pa opazijo včasih delčke tkiva, saj so ti koščki bolj veliki.

Odvisno je od več stvari. Npr. od zadebeljenosti stene, kakšen je dvig hormonov, kako občutljiva je na ta dvig hormonov. Dejansko pa te majhne žilice, ki oskrbujejo ta del tkiva, se stanjšajo in zato to tkivo ni oskrbovano in pride do tega, da nima več nobene funkcionalnosti in pride do čiščenja.

Kako pa se šteje menstrualni ciklus. In kakšna je dolžina menstrualnega ciklusa?

Alison: Menstrualni ciklus je od prvega dne menstruacije do naslednje menstruacije, do dneva pred naslednjo menstruacijo. Normalna dolžina cikla je tam nekje od 21 do 35 dni.

Znotraj teh dni lahko dolžina menstrualnega cikla niha. V literaturi sem že zasledila, da rečejo da je normalna dolžina cikla celo do 45 dni. Potrebno je razumeti, da prvi del cikla, folikularna faza, to obdobje do ovulacije, je lahko spremenljive dolžine in lahko iz cikla v ciklus niha, medtem ko druga faza cikla, se pravi od ovulacije pa do konca cikla, je pa vedno enako dolgo in traja nekje od 11 do 16 dni.

Prvi del cikla je tisti, ki določa celotno dolžino menstrualnega cikla. Če se torej ta prvi del cikla podaljša, to pomeni da bo celoten menstrualni ciklus daljši. Na dolžino pa lahko vplivajo stresne situacije, prehranske spremembe. Ali pa če pride ženska v neko obdobje, ko ima več napora.

To so vse naravne spremenljivosti in tega ne vzamemo kot za neko patološko ali pa neprimerno fazo, dogodek. Menstrualni cikel pa se lahko podaljša, če je ženska bolj občutljiva na neke stresne razmere. Opažali smo, da je v tem času epidemije veliko žensk poročalo, da se jim je ciklus podaljšal – ovulacija je nastopila kasneje.

Omenila si že faze menstrualnega cikla. Lahko poveš še kaj več o njih?

Alison: Tekom teh faz se v telesu spreminja nivo hormonov – v prvem delu pride počasi do porasta hormona estrogena, ki ga izločajo jajčniki oziroma rastoče jajčne celice v jajčniku, medtem ko v drugi fazi po ovulaciji pa estrogen pade in pride bolj do izraza hormon progesteron, ki začne v večji količini nastajati v jajčniku.

Ti hormoni vplivajo na fizične spremembe ženskega telesa, se pravi pride do spremenljivosti vaginalnih izcedkov, bolj občutljivih prsi pojavi se lahko bolečina v spodnjem delu trebuha. Nekatere čutijo ovulacijo, nekatere imajo močne bolečine pred menstruacijo ali v času menstruacije. Menstruacija je ena velika fizična sprememba, pride pa tudi do teh sprememb na psihološki in čustveni ravni, ker ti hormoni pravzaprav vplivajo na naše dojemanje stvari in kako se na neko stvar odzovemo.

Ženske ko začenjajo biti bolj pozorne na svoj menstrualni ciklus na tej fizični telesni ravni, začnejo biti nezavedno ali pa zavedno bolj pozorne tudi na na svoje počutje – na psihično dinamiko in vidijo da se dogajajo tudi tu spremembe. Ženske vedo, da se v vsakem obdobju ne počutijo enako npr. v času menstruacije se počutijo drugače, kot recimo, ko gre menstruacija mimo.

To izkušnjo ima čisto vsaka ženska, tudi če nikoli ni spremljala menstrualnega cikla. Ko pa začneš biti malce bolj pozorna, pa vidiš tudi ta del spremenljivosti in nekatere recimo bolj reagirajo na to, se pravi so bolj vidni preskoki, pri nekaterih pa mogoče ne toliko. Tako da to so tiste neke spremembe, ki se dogajajo znotraj posameznih faz cikla.

Pri meni se pozna ta ekstremen skok, sem ekstremno razdražljiva in se potem zavedam, ok zdaj bo sledila menstruacija. Takoj ko se zavedam tega, me stvari ne motijo več toliko. Pomemben del pri razumevanju menstrualnega cikla je tudi ovulacija – torej kaj je ovulacija?

Alison: Ovulacije je pravzaprav dogodek ali pa proces ko se zrela jajčna celica v jajčniku ženske izloči v jajcevod. Se pravi, ena jajčna celica na ciklus ponavadi dozori. Sam proces ovulacije traja nekje 15 minut, jajčna celica pa potem v jajcevodu počaka maksimalno 24 ur, ko lahko pač pride do združitve z moško spolno celico. Vsakokrat, ko se to ne zgodi, bo jajčna celica odmrla in oploditev v tem ciklu ni več mogoča.

Omenila si, da nekatere ženske čutimo ovulacijo – na kakšen način se to izrazi?

Alison: Ženske opisujejo to različno. Največkrat kot tiščanje ali pa bolečina v spodnjem delu trebuha na tisti strani jajčnika, kjer do ovulacije pride. Nekatere zaznavajo to kot neke vrste špikanje, nekatere pa tega sploh ne zaznavajo.

Učiš Billingsovo metodo. Lahko poveš, kaj je ta metoda in zakaj je ravno ta tebi najljubša metoda?

Alison: Gre za to, da ženska spremlja svoje vaginalne izcedke tekom menstrualnega cikla. Se pravi, ni pozorna samo takrat, ko je izcedek krvavitev – menstruacija, ampak tudi na vse druge izcedke.

Nekatere ženske imajo stalno v ciklusu nek izcedek. Ti izcedki so tudi posledica luščenje epitelnih celic nožnice, luščenje čepa materničnega vratu. Nekatere ženske pa nimajo nič izcedka, razen v plodnih dneh. In prav v plodnih dneh, ko pride do porasta hormona estrogena pride do tega, da kripte materničnega vratu začnejo izločati plodno sluz.

Ta sluz priteče proti zunanjemu spolovilu, kjer lahko to tudi vidi oz. zazna. To je lahko ženski napoved, da se ovulacija bliža, ker ta izcedek se pojavlja že nekaj dni pred ovulacijo, navadno nekje od 4 do 8 dni. Izcedek, ta plodna sluz, je pomembna za prehrano in transport semenčic do jajcevoda.

In spet ko gre ovulacija mimo, ta tipičen plodni izcedek izgine. Tako ženska ve, če spremlja celoten ciklus, kdaj je ta izcedek izginil, kdaj se je pojavila sprememba v videzu in občutku in ve, da je šla ovulacija mimo in da je stopila v neplodno obdobje. To je Billingsova metoda – s poudarkom na spremljanju, na zaznavanju, ocenjevanju, beleženju in vrednotenju teh vaginalnih izcedkov.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

Kako se Billingsova metoda razlikuje od recimo standardizirane “Fertility Care” metode?

Alison: Metod je več, niso samo ti dve omenjeni. Ženska lahko na različne načine spremlja menstrualni ciklus, ker v ozadju naravnih metod je pravzaprav to, da ženska spremlja svoj menstrualni ciklus. To ji služi kot način preventive, se pravi, da ona spremlja svoje reproduktivno in ginekološko zdravje, po drugi strani je pa to tudi stvar, ki je namenjena za partnerski odnos, se pravi da recimo v času neplodnih dni par ne rabi posegati po kakšni kontracepciji.

Ti metodi sta si zelo podobni. Obe izhajata iz tega, da ženska spremlja svoj menstrualni ciklus preko spremljanja vaginalnih izcedkov. Fertility Care metoda se je razvila iz Billingsove metode in pri tej metodi so poimenovanja izcedkov standardizirana, medtem ko je pri Billingsovi metodi standardizirana individualnost ženske, kjer se vse prilagaja posamezni ženski – ona sama poimenuje tisto, kar občuti ali opazi.

Katere so še pogoste metode?

Alison: V Sloveniji je pogosta simpto-termalna metoda, kjer se uporablja merjenje bazalne temperature in opazovanje izsledkov vaginalnih izcedkov. Bazalna temperatura nam lahko pomaga pri tem, da zaznamo, kdaj je čas ovulacije mimo.

V drugi fazi cikla namreč pride do dviga bazalne temperature zaradi delovanja hormona progesterona in to je v bistvu še neka dodatna potrditev, da je ovulacija bila, da je ženska vstopila v lutealno fazo ciklusa, v neploden del cikla po ovulaciji.

Obstajajo seveda tudi kombinacije teh metod, npr. ovulacijski testi za določanje LH hormona iz urina. Nekatere metode dajo poudarek na občutku v telesu v posameznih fazah cikla – npr. bolečina pri ovulaciji kot indikator, ki pa seveda ni dovolj zanesljiv in je potrebno upoštevati še druge parametre. Prisotna je tudi metoda tipanja materničnega vratu, ker se ta lega med posameznimi fazami cikla spreminja.

Če ne prej, začne ženska spremljati svoj menstrualni cikel, kadar želi zanositi ali pa ima pri tem težave. Zakaj bi bilo pomembno, da spremljamo svoj menstrualni cikel in ga razumemo?

Alison: Spremljanje cikla ima več namenov. V prvi vrsti je to nekaj, kar pripada ženski. Na ta način lahko spremlja svoje ginekološko in reproduktivno zdravje. Recimo že samo to, da razume kaj sploh so ti izcedki. Imamo primere, ko en čisto normalen fiziološki izcedek ženska zamenja za nekaj patološkega, da se je začelo v njenem telesu nekaj neprimernega dogajati. Posledično gredo k ginekologu, češ da imajo vnetje in da je potrebno to raziskati, kaj se z njo dogaja.

V resnici gre pa za eno čisto normalno stanje, normalen proces ženskega telesa. Velik del je že razumevanje tega. Imam izkušnje, ko so ženske pri petindvajsetih, tridesetih, petintridesetih letih prvič slišale za tak izcedek, odtenek in ga spoznale kot nekaj običajnega, kot nekaj normalnega. Gre za spoznavanje lastnega telesa, lastne cikličnosti.

Druga stvar je, če spremljaš svoj menstrualni ciklus. Vidiš, kaj je zate normalno. Recimo, moje telo v večjih stresnih situacijah reagira na ta način, da se mi folikularna faza podaljša. In to je nekaj, kar jaz lahko zase sprejmem kot nekaj normalnega.

Če pa bo enkrat prišlo do tega, da menstruacije kar ne bo, da ni več ovulacij in vem, da moji cikli običajno niso takšni, je pa to lahko potem predmet raziskovanja. Ženska sama prepozna neko večjo spremembo, ki je lahko pokazatelj nekih dejansko patoloških stanj v telesu in potem to lahko raziščemo z diagnostičnimi postopki. Lahko pa je pravzaprav samo vstopila v neko drugo plodno obdobje, npr. pred menopavzalno obdobje, kar je za to obdobje lahko to nekaj normalnega. Se pravi, neredne ovulacije, dolgi cikli, vmesne krvavitve, ki niso recimo posledica ovulacije, pa gre samo za pregradne krvavitve.

Ženske se same najbolj razumejo. Pred menstruacijo se lahko počutimo tako ali tako in to lahko sprejmemo kot del svojega normalnega funkcioniranja. Ko imamo možnost, da se neke stvari začnemo zavedati, da jih vzamemo kot za neke biološke procese, potem imamo tudi več možnosti, da na tem področju delamo spremembo. Lahko se popolnoma razumsko odločim, da se bom pri tej moji “tečnobi” držala malce bolj nazaj in ne bom partnerju povedala ravno vsega, kar mi pade na jezik.

Sem mnenja, da bi bilo več zdravih žensk prav na področju plodnosti, reproduktivnega zdravja, če bi spremljale menstrualni ciklus in če bi poznale indikatorje plodnosti, razumele kaj je normalno, kaj lahko ni normalno – recimo pravočasno odkritih kakšnih patoloških stanj, pravočasno tudi zdravljenih, ko je to treba. Naravne metode oz. spremljanje ciklov v drugi vrsti lahko uporabljamo potem tudi z namenom odlaganja oz. doseganja zanositve.

Omenila si že, da je to tudi ena izmed metod, da se izognemo hormonski kontracepciji. Kako se lahko na drugi strani izognemo nekemu stalnemu, mentalnemu strahu, npr. kaj če sem spregledala?

Alison: Mislim, da je potreben en proces, da pride ženska do tega. To nikoli ne deluje tako – ok, si želim naravnih metod z namenom odlaganja zanositve in na ta način pač ne bom zanosila. Ženska vedno potrebuje nekaj časa. Eno je, da se metodo nauči, pri meni to traja med štirimi in petimi mesecimi.

To je en del, drugi del pa je lastna izkušnja spremljanje cikla. Pravzaprav se iz lastne izkušnje največ nauči. Jaz recimo lahko rečem, da začne ženska malo bolj obvladati po treh ciklih. Ena bo za to rabila 3 cikle, ena jih bo rabila 6, ena pa 10.

Kaj pa pomeni obvladati spremljanje menstrualnega cikla?

Alison: Da zna prepoznavati izcedke, da jih zna pravilno poimenovati, da zna ustrezne simbole uporabljati, da zna prepoznavati posamezne faze cikla, prehode v posamezne faze, da reče: “Jaz vem, da to pri meni pomeni ovulacijo”, …

Sama iz zapisov zelo hitro vidim za kaj gre, in tudi dam potrditev, če si sama še ne zaupa dovolj, da bi z gotovostjo trdila, da gre za ovulacijo. Ene rabijo več usmerjanja, več spremljanja, ene pa zelo hitro osvojijo. To je zelo različno, od tega koliko dolgi so cikli, koliko si sama lahko zaupa. Vsaka ima svoj proces in čisto vsak proces je ok.

In ne nazadnje je le to proces zaupanja sami sebi in da sem suverena in nenazadnje tudi zaupanja v metodo. Iz lastne izkušnje bo videla, da zaupa sama sebi, načinu spremljanja cikla in v metodo.

Torej, če se metode res natančno držijo, potem ženska res ne bo zanosila. Ali obratno, bo povečala možnost za zanositev.

Parom, ki se pridejo učiti metode, s tem namenom, da bi odlagali zanositev, morajo ta pravila metode uporabljati kot po knjigi. Ravno zato, da dobijo zaupanje in izkušnjo, da metoda deluje. Kasneje pa si lahko vsak par ta pravila po svoje prilagodi. In potem ta strah, da bi se zgodila nezaželena nosečnost ni več potreben, prisoten.

O samem strahu bi pa dodala še to, da čisto vsak spolni odnos ne glede na to, ali uporabljamo naravne metode, hormonsko kontracepcijo ali kondome ali kakšne druge oblike, obstaja pač možnost za zanositev. Z nobenih načinom nismo 100%, da do zanositve ne more priti, to lahko zagotovimo le z abstinenco. Tako, da če je strah pred zanositvijo prisoten, je lahko prisoten tudi pri drugih načinih.

Eden pomembnih mankov metode je v tem, da nas znaki lahko opozarjajo na to da se bliža ovulacija, ne gre pa za garancijo, da bo do ovulacije dejansko prišlo. Lahko še o tem kaj več poveš?

Alison: Tako, ni nujno, da se ovulacija zgodi, kar pomeni, da bodo jajčne celice v jajčniku propadle, še preden bi se katera izločila iz jajčnika v jajcevod. Jajčniki imajo več procesov delovanja, ni samo ta da dozori in ovulira. Vsaki ženski v življenju se to zgodi. Če spremljamo menstrualni cikel, lahko vidimo, da recimo ni teh tipičnih vrhuncev sluzi, ki naznanja ovulacijo, ali pa recimo tiste, ki merijo bazalno temperaturo, da ni teh dvigov temperature po ovulaciji.

Gre se za to, da hormoni ne narastejo dovolj, da bi sprožili proces dozorevanje jajčnih celic v jajčniku in pride do izostanka ovulacije in menstruacije. Na to vpliva veliko stvari: prehrana, življenjski slog, plodno obdobje ženske, npr. kot pride do izločanja hormona prolaktina, zaviralno deluje na porast FSH hormona, ki spodbuja rast in dozorevanje jajčnih celic.

Po tem, ko se plodnost poslavlja, se prav tako spreminja hormonsko delovanje. Pri mladostnicah recimo pride do dviga in spusta hormonov v telesu. Veliko punc, ko dobi prvo menstruacijo ni nujno, da že imajo ovulacijo. Nastopi lahko tudi do dve leti potem, ko je dobila prvo krvavitev.

Katere so najpogostejše napake pri uporabi metod pri načrtovanju družine?

Alison: Kar najbolj opažam, je neinformiranost, da imajo premalo oz. pomanjkljive informacije. Potem je nedoslednost, ko ženske nabirajo informacije po spletu in se poskušajo iz tega naučiti. Nimajo celote na kupu. Ne rečem da se iz tega ne da naučiti. Poznam primere, ko imajo šolske cikle, več časa za spremljanje, se da. V osnovi se pa naredi tukaj več napak, kot da je to pravi način za večino.

Potem je tudi uporaba raznih aplikacij, ko sporoča, da ženska ovulira, kar ni nujno, da je to res, ker te aplikacije to izračunajo glede na statistiko, na matematičen način. Če vzamemo šolski primer in ima menstruacije na 28 dni, bo aplikacija izračunala, da je plodnost 14. dan, ne bo pa zaznala, da se je folikularna faza podaljšala in je potem ovulacija šele 17. dan in ne 14. To so najpogostejše napake.

Se ti zdi, da naravne metode načrtovanja družine danes niso dovolj poznane in uporabljene?

Alison: Drugje po svetu v nekaterih deželah bi rekla, vse bolj, ker se o tem govori že več časa. Vpliv ima tudi drugačen zdravstveni sistem in te metode uporabljajo v zasebnih klinikah in je to lahko del obravnave. Pri nas pa se o tem več govori v zadnjih letih in pripomore tudi splošen trend nakupovanja ekološkega, biološkega, zavedanje, da čim manj škodujemo sebi in naravi.

Na splošno se mi zdi, da je trenutno malo več zanimanja in želje, da bi se naučile uporabljati naravnih metod odlaganja in pospeševanja zanositve. Da pa bi se veliko govorilo, pa ne bi mogla reči. Še vedno je v ospredju vpliv farmacevtske industrije, ker želi neke težave ali pa neke izzive rešiti na en hiter, instant način, tudi če ni vedno to najboljši način.

Smo pa tudi ljudje naravnani k temu, da želimo vse dobiti takoj, pa čim manj narediti za to.

Alison: Nekdo, ki ne stremi k temu in si ni pripravljen ves časa, biti potrpežljiv in se bil pripravljen teh stvari naučiti, mogoče to res (še) ni za njega.

Kako pa se ženske med seboj v različnih življenjskih obdobjih razlikujemo glede poznavanja in razumevanju menstrualnega cikla (npr. pri 16., poznih 20., 40. letih)?

Alison: V nekaterih državah že mladostnice učijo spremljanje cikla odlaganja ali doseganja zanositve, niti še niso mentalno na tej stopnji. Tam gre res bolj za to, da punce vidijo, da je menstrualni ciklus res nekaj pomembnega, nekaj lepega, ženskega. Mogoče je nek uvod v naravne metode. V smislu, da če si bodo kdaj želele na ta način načrtovati družino, je to ena izmed možnosti. Razumevanje sebe, lastnega telesa, lastnega cikla.

Sama sem tudi imela predavanja, delavnice in sem jim predstavlja ta način, opisala na kaj so lahko pozorne. Tam se ne pričakuje neke natančnosti, doslednosti, kot pri je 25-letnici, ker se to zdi bolj pomembno ali pa je enostavno bolj psihološko pripravljena na ta proces spremljanja in samospoznavanja.

Moje stranke so ženske in pari nekje med 20. in 38. letom starosti. Takrat se že bolj začnejo spremljati menstrualni cikel iz zavesti, da je to dobro za moje telo, za moje zdravje. Ali pa mogoče zato, ker je veliko več govora o neplodnosti, o izkušnjah spontanega splava.

Se ti zdi, da je zdaj več neplodnosti kot nekoč, le da se o tem več govori?

Alison: Tega ne bomo nikoli natančno vedeli. Neplodnost je bila prisotna tudi v času naših prababic. Res je, da se takrat o tem ni veliko govorilo, je bilo zgodb, ko so otroke spočele z drugimi moškimi. Drugi razlog pa je ta, da se včasih ni vodilo statistike. Ne moremo reči, da neplodnosti ni bilo, ne vem, pa če bi si upala trditi, da je bilo tega nekoč enako. Prej bi rekla, da manj. Ker na plodnost vpliva življenjski slog in dejstvo, da se za otroke odločamo kasneje. Takrat ko je možnost zanositve naravno zmanjšana. Če pogledamo nekoč, so imeli otroke že pred dvajsetim letom starosti, pa bi lahko splošno rekli, da pa je vseeno danes več neplodnosti.

Torej, če se vrneva nazaj k razumevanju cikla v različnih obdobjih.

Alison: Tam nekje med 20 in 35 letom želijo spoznati svoj menstrualni cikel tudi iz preventive, da želijo vedeti, kaj se z njenim telesom dogaja, kdaj pride do ovulacije, še preden pride čas, da želiva s partnerjem delati na zanositvi, da se prej prestrežejo stvari, ki bi vplivale zanositev.

Ali meniš, da se preventiva na področju neplodnosti ne izvaja v zadovoljivi meri?

Alison: Ja, na splošno bi rekla, da je ta del pomanjkljiv. Da začnemo o neplodnosti govoriti, razmišljati takrat, ko par po enem letu rednih spolnih odnosov, ki niso zaščiteni, ne doseže zanositve. Manjka ozaveščenost o tem, kako zdrav življenjski slog vpliva na hormonsko ravnovesje, cikličnost, koliko je pomemben zdrav, lep partnerski odnos za dosego zanositve. Včasih imamo na tem področju težave do zanositve ne pride zaradi psiholoških blokad.

Kot tudi to, da se s staranjem žensko telo spreminja na področju plodnosti, v smislu, da ni enako lahko doseči zanositev pri 35-ih kot pri 25-ih. Če bi se bolj spodbujalo, da bi ženske same spremljale svoj menstrualni cikel pa same razbrale iz svojega cikla znale razbrati ene stvari, je to velika preventiva na področju neplodnosti.

Prej si tudi že omenila, da pametne naprave oz. aplikacije zelo matematično računajo menstrualni cikel. Katere parametre pa bi recimo mogla pametne naprava, aplikacija meriti, da bi pa lahko bolj natančno zatrdila, da gre za plodne dni?

Alison: Odvisna na podlagi katere metode je aplikacija narejena. Drugače so že ti načini, da je termometer povezan z aplikacijo. Obstaja tudi Tempdrop, pri kateri si ženska namesti napravo na roko in ji ponoči meri temperaturo, pa se potem to izpiše na aplikaciji. So to neki pripomočki, načini, ki povečajo natančnost in zanesljivost.

Npr. ne more pa meriti izcedkov. Kajti tu gre vedno za kombinacijo, kaj lahko naredi in izračuna aplikacija, kaj pa je tisto, kar mora ženska sama prepoznati in sama vedeti, kaj se v njej dogaja. En del lahko aplikacija pomaga, v smislu varovalk, da te aplikacija opozori, če so narobe ovrednotene ali vneseni podatki, kot smo to naredili tudi pri Abili. V določenem odstotku nam lahko aplikacija pomaga, da misli namesto nas in je tako v pomoč, še vedno pa je velik del na tem, da ženska pri sebi prepozna spremembe.

Verjamem, pa da se bodo v tej smeri stvari in tehnologija še izboljšale. Moramo pa vedeti, da kolikor nam to olajša, nam ženskam pa en del vzame. Me smo zelo dobro opremljene z intuicijo, s tem, da znamo začutiti in prepoznati stvari. To nam je globoko dano in imamo vse kapacitete, da se naučimo spremljati menstrualni cikel in si zaupati. Če tega ne vzamemo zares, bomo vedno premalo izkoriščale potenciale in danosti, ki jih imamo možnost uporabljati.

Bi mogoče poslušalke povabila, da poskusijo spremljat svoj menstrualni cikel?

Alison; Najbrž je kakšna ženska prvič slišala, da obstajajo naravne metode spremljanja menstrualnega cikla. In bi vsem privoščila, da če se jim je zdela ta tematika zanimiva, ali pa če jih je vsaj malo vznemirila, da si dovolijo raziskati te stvari. Za začetek mogoče osnove. Kaj je to spremljanje cikla, kaj to pomeni, kaj lahko to meni prinese, ali mi je to zanimivo, bi si želela to uporabljati?

Da smo mi raziskovalci tega. Če pa katera že razmišlja ali pa zazna, da bi pa se šla metodo naučiti, je to ena vzpodbuda, da dajte poskusiti. Nenazadnje je plodnost ženske nekaj, kar je minljivo. Plodnost se pri ženskah nekoč zaključi, menstrualnih ciklov ni več. Starejše gospe nimajo menstruacije, ovulacije, menstrualnih ciklov. In jaz menim, da je privilegij, da lahko ne le spremljaš, ampak prav raziskuješ lastno cikličnost. Dajmo to izkoristit, dokler je za to še čas.