Epizoda # 21: Osteoporoza in osteoporozni zlomi

Lepo pozdravljena in dobrodošla v 21. epizodi podcasta Kunapipi. To je mesto, kjer se pogovarjamo o temah, ki so za nas pomembne, tako na področju čustvenega kot tudi telesnega zdravja in dobrega počutja.

Tiha bolezen modernega časa je vzrok 16.000 zlomov letno. Bolezen je sicer bolj značilna za ženske, starejše od 50 let, ni pa vedno tako. Za osteoporozo, oz. osteopenijo lahko utrpimo v vseh življenjskih obdobjih, izključeni pa niso niti moški.

Nekateri zlomi, kot so zlomi vretenc so pogosto spregledani in posledično niso zdravljeni. Merjenje mineralne kostne gostote je še vedno možno le samoplačniško, razen v specifičnih primerih in je to tudi eden izmed razlogov za povečano tveganje za zlom.

Prav tako pa naš življenjski slog, kot je revna hrana s kalcijem, vitaminom D, premalo gibanja, kajenje in prevelike količine zaužitega alkohola pomembno vplivajo na metabolizem kosti.

Zakaj zbolimo za osteoporozo, kako lahko poskrbimo za preprečevanje osteoporoznih zlomov, kako si lahko pomagamo v različnih življenjskih obdobjih sami, kako priti do merjenja mineralne kostne mase in zdravljenja.

Na ta vprašanja odgovarja Karmen Pahor, dr. med., spec. spl. med., ki se že 12 let ukvarja s problemom osteoporoze.

Če imate vprašanje o osteoporozi, nas lahko kontaktirate, sicer pa je v zapisu epizode tudi kontakt ambulante. 

Prijetno poslušanje želim.

Osteoporoza in osteoporozni zlomi

V podcastu se s Karmen Pahor, dr. med. pogovarjam o osteoporozi.

Karmen Pahor, dr med., ima dolgoletne izkušnje iz področja osteoporoze.

Citat

Osteoporoza ni del naravnega staranja.

Imate predlog za nov podcast?

Bi nam radi sporočili komentar, pripombo ali pohvalo?

Pišite nam na monika@kunapipi.si!

Monika: Karmen, lepo pozdravljeni in najlepša hvala, da ste z nami. 

Kaj je osteoporoza in zakaj nastane?

Karmen: Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Osteoporoza je najbolj pogosta presnovna bolezen kosti za katero je značilna nizka mineralna kostna gostota in pa porušena mikroarhitektura kosti.

Zaradi tega prihaja do zlomov in sicer pri majhnih obremenitvah, običajno so tu padci stojne višine ali sunkovit gib. Pri zelo hudih oblikah lahko do zloma vretenc pride tudi že samo pri kašlju.

Tipični zlomi so zlomi zapestja, ki se pojavljajo tam okoli 50., 60. leta. Okoli 70. leta se običajno pojavljajo zlomi vretenc in v 80. letih in še kasneje, zlomi kolka.

Zakaj prihaja do osteoporoznih zlomov?

Vedeti moramo, da je kostno gostota najvišja nekje med 25 in 30 letom. V otroštvu si zgradimo kostno maso, potem pa z leti začenja upadati in posebej hitro in pospešeno upada kostna gostota pri ženskah po menopavzi. Takrat se izgubi tudi 2 – 3 % kostne mase letno.

Zaradi tega so kosti bolj krhke in lomljive. Tudi pri moških prihaja do upada kostne gostote vendar nekoliko kasneje, okoli 70. leta.

Monika: Kje pa je meja med nizko kostno gostoto in osteoporozo?

Karmen: Osteoporoza je po definiciji SZO bolezen takrat, ko je kostno gostota zmanjšana za več kot 2.5 % standardne deviacije od povprečja mladih žensk.

Vse ostalo kar je nekje med normalo in med znižano kostno maso, ki je nižja od 2,5 standardne deviacije, se imenuje nižja kostna gostota ali osteopenija.

Vendar se v zadnjem času veliko bolj kot k pojmu osteoporoze obračamo k pojmu povišanega tveganja za zlome.

Povečano tveganje za zlome pa je lahko visoko tudi pri tistih, ki imajo tako imenovano osteopenijo, oziroma nekoliko znižano kostno gostoto, pa še ne dosegajo tistih vrednosti po katerih bi po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije lahko dejali, da imajo osteoporozo.

Monika: Kaj pa če greva odgovoriti na neke zelo pogoste mite o osteoporozi. Recimo, da je to ženska bolezen, da je to del nekega naravnega procesa staranja in da se osteoporoza pojavlja samo pri starejših ljudeh.

Karmen: To so miti, ki pa ne držijo. Osteoporoza ni samo ženska bolezen že prej sem omenila. Tudi pri moških se pojavlja sicer nekoliko kasneje, kajti oni nimajo tistega hitrega padca kostne gostote, tako kot ženske pri menopavzi, vendar jo ravno tako izgubljajo.

Še posebej če so poleg tega obremenjeni z nekaterimi dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze.

Predvsem gre tukaj za nezdrav način življenja. Se pravi pomanjkanje telesne aktivnosti, morda kajenje, morda pretirano uživanje alkohola. Tudi genetski dejavniki imajo tukaj svojo vlogo.

Osteoporoza je precej genetsko definirana bolezen, se pravi, če imamo v družini osteoporozo še posebej, če je prišlo do zloma, osteoporoznega zloma kolka pri starših, potem smo bistveno bolj za zlom ogroženi tudi sami.

Osteoporoza ni del naravnega staranja.

Res je, da se z leti število oseb, ki imajo znižano kostno gostoto povečuje, ker se pač izguba kumulativno iz leta v leto nekoliko doda. Vendar se lahko osteoporoza pojavlja tudi pri mlajših osebah.

Poznamo osteoporozo pri mlajših ženskah, ki so mogoče dlje časa brez menstruacije zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Tudi pri deklicah, ki se zdravijo zaradi anoreksije nevroze, se lahko razvije osteoporoza.

Tudi pri nekaterih osebah, ki uživajo določena zdravila, ki vplivajo na kosti ali imajo nekatere bolezni, ki so povezane z osteoporozo, lahko najdemo osteoporozo in osteoporozne zlome tudi pri mlajših.

Monika: Prej ste menili, da se kostne mase razvija in gradi med enajstimi in dvajsetim letom starosti. Kako lahko poskrbimo najprej za svoje otroke, da se bo zgradila gosta kostna masa. In kateri so dejavniki, kot je na primer hrana, ki negativno vplivajo na grajenje kakovostne kostne mase?

Karmen: Zelo pomembno je, da si v otroštvu zgradimo dovolj dobro kostno maso. Se pravi, da skrbimo za zdrav način življenja. Da so otroci redno telesno aktivni, ker s tem spodbujamo nastajanje kosti in da uživajo hrano, ki ima veliko kalcija in tudi dodatek Vitamina D.

Kalcij bomo našli pretežno v mlečnih proizvodih: siru, mleku, kefirju, skuti in podobno. Nekaj tudi v sardinah pa tudi kakšna druga hrana vsebuje dovolj kalcija.

Skratka zdrava prehrana. Vitamin D sicer nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, vendar v našem geografskem področju samo nekje od aprila do septembra.

Zadostuje 15 minut izpostavljenosti soncu brez zaščite zaščitnih faktorjev. Vendar kljub temu vemo da nekako 80% prebivalcev Slovenije nima dovolj vitamina D v svoji krvi.

Zadnje raziskave so to potrdile, tako da se priporoča tudi dodajanje vitamina D. Otrokom ga dajemo, ampak tudi odraslim kar priporočamo dodajati redno preko celega leta.

Zdrav način življenja, prehrana, gibanje, vitamin D.

Monika: Obstaja mogoče kakšna hrana, ki pa zavira vsebnost oz. absorpcijo kalcija v telesu?

Karmen: Ne, da bi kakšna hrana prav zavirala vsebnost kalcija, ne. So pa določena zdravila, ki zmanjšajo absorpcijo kalcija. To so predvsem zdravila, ki vplivajo na zmanjšanje izločanja želodčne kisline.

Za te pa je dokazano, da zmanjšajo absorpcijo kalcija. Pa tudi nekatere bolezni, recimo kronične vnetne črevesne bolezni. Tam je absorpcija slabša in celiakija, tam je tudi zmanjšana absorpcijo kalcija in zato so te bolezni tudi bolj povezane z osteoporozo.

Monika: Kakšni pa so simptomi osteoporoze, kako lahko prepoznamo znake in kdaj začne kostna masa porozeneti?

Karmen: Osteoporoza je tako kot številne druge kronične degenerativne bolezni našega časa, bolezen, ki dolgo časa ne daje nobenih znakov in simptomov.

Nimamo nekih specifičnih znakov po katerih bi lahko posumili, da imamo osteoporozo in je v tem primeru pač potrebno aktivno iskanje in odkrivanje te bolezni.

Prvi znak osteoporoze je pogosto osteoporozni zlom. Kot sem rekla, najpogosteje so to v mlajših letih zlomi zapestja, ki nastanejo pri majhnih silah.

Pri padcu iz ravne stojne višine in podobno, kasneje zlomi na vretenc pa še zlomi vretenca so pogosto tudi neprepoznani, ker nastanejo pri zelo majhnih silah in človek občuti neko manjšo bolečino v hrbtu in je niti ne pripiše temu, da se mu vretence praktično sesedlo.

Tako, da če hočemo postavili diagnozo osteoporoze, je potrebno oceniti naše tveganje za zlom. Lahko to naredimo na dva načina.

Eden je ta da se poslužimo računalniškega algoritma, ki se imenuje FRAKS in se ga dobi na spletu, vnesemo določene podatke za katere vemo, da predstavljajo dejavnike tveganja za osteoporozni zlom.

Računalniški algoritem izračuna naše desetletno absolutno tveganje za osteoporozne zlome. Dejavniki tveganja, ki jih upošteva, so tisti, ki so najbolj povezani z osteoporoznimi zlomi:

  • starost,
  • spol,
  • predhodni osteoporozni zlomi,
  • zlomi kolka pri materi ali očetu,
  • prisotnost nekaterih bolezni, ki so povezane z osteoporozo (vnetne, revmatske bolezni, sladkorna bolezen),
  • uživanje določenih zdravil, ki vplivajo na kosti (sem sodijo predvsem glukokortikoidi, pa tudi zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje raka dojke pri ženskah ali raka prostate pri moških),
  • težo,
  • višino,
  • in podatek o izmerjeni kostni masi.

Druga možnost odkrivanja tveganja za zlom pa je dejanska meritev mineralne kostne mase z rentgensko metodo, s katero natančno izmerimo kakšna je ta kostna gostota in opredelimo tudi tveganje za zlom.

Monika: Kdaj pa moramo že začeti razmišljati o preventivi, oziroma kako se v osteoporozi lahko izognemo in kaj bi svetovali ženskam v različnih življenjskih obdobjih obdobjih na primer če nas posluša ženska stara 25 let 40 oziroma mogoče celo v menopavzi?

Karmen: V otroštvu tako, kot sem povedala predvsem zdrav način življenja primerna telesna aktivnost, hrana, ki vsebuje veliko kalcija in dodajanje vitamina D.

Mlajšim ženskam ravno tako pač priporočamo zdrav način življenja, izogibanje kajenju, izogibanju pretiranemu uživanju alkohola in primerna telesna aktivnost. Jaz bi jim svetovala tudi uživanje vitamina D, kajti že v tem obdobju lahko z vitaminom D ugodno vplivamo na kosti.

Poleg tega je zelo pomemben tudi v času priprave na nosečnost ali pa tudi med nosečnostjo in med dojenjem.

Pri ženskam po menopavzi prihaja do hitre izgube kostne mase in je zelo pomembno, da so primerno telesno fizično aktivne. To pomeni izvajanje takšnih vaj s katerimi se krepijo mišice in kosti.

Zelo pomembna je vadba z utežmi z elastičnimi trakovi in pa v kasnejšem obdobju takrat, ko je osteoporoza že razvita nadaljevanje primerne fizične aktivnosti in izogibanje takšnim dejavnikom, kjer lahko pride do padca.

Se pravi vsaka fizična aktivnost ni primerna za takšne ženske. Npr. smučanje ali kaj podobnega, kajti lahko pride do padcev in s padci do zloma.

Monika: Nam lahko malo več poveste o tem, kakšna naj bo ta vadba z utežmi?

Karmen: Kot sem omenila, vadba z utežmi in vadba z elastičnimi trakovi. Prilagojena osteoporoznim bolnikom, ne sme imeti hitrih gibov, sunkovito gibov.

Je pa pomembno, da se z vadbo, ki zahteva nekoliko več mišične moči, krepijo tudi kosti in seveda tudi mišice. Kajti mišice so pomembne pri stabiliziranju našega položaja in pri preprečevanju padcev.

Monika: Ženske naj bi bile kar 5x bolj podvržene nastanku osteoporoze. Zakaj je temu tako? Hkrati pa bo moški dobil osteoporozo kasneje v življenju, kako to?

Karmen: To je posledica hitre izgube kostne mase takoj po menopavzi. Moški tega nimajo. Pri ženskah pa pride po tem, ko ni več ženskih spolnih hormonov, ki zelo ugodno vplivajo na presnovo kosti, do hitre izgube kostne gostote kostne mase, tri odstotke letno in to se z leti nabira in akumulira.

In takrat v tem obdobju zelo hitra sprememba metabolizma kosti. Pri moških tega hitre spremembe ni. Izgubljajo nekoliko počasneje, vendar ravno tako iz leta v leto, zato se pri njih osteoporoza pojavi nekoliko kasneje, okoli 70. leta ali kasneje.

Monika: S katerimi nenalezljivimi kronični obolenji pa je povezana osteoporoza in kako njihovo zdravljenje vpliva na poroznost kosti?

Ja, povezana je s številnimi boleznimi, s kroničnimi degenerativnimi boleznimi, ki so posledica našega načina življenja in podaljšanje življenjske dobe, ki so najpogostejše v sedanjem času.

Aterosklerozo, s poapnitvijo žil, predvsem za povišanimi vrednostmi oksidiranih lipidov v krvi (maščob v krvi). To so znane povezave.

Mislijo celo, da so celo neki skupini patogenetski mehanizmi v ozadju obeh bolezni ateroskleroze in osteoporoze. Povezana je s sladkorno boleznijo, kajti tudi pomanjkanje inzulina in nekatera zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju sladkorne bolezni, se vpletajo v metabolizem kosti se pravi tisti, ki imajo sladkorno bolezen, so bolj ogroženi.

Povezana je s kronično obstruktivno pljučno boleznijo iz več razlogov. Taki bolniki imajo pomanjkanje vitamina D, so slabše telesno aktivni. Povezana je tudi s kronično ledvično boleznijo, kajti ledvice zelo vplivajo na metabolizem kosti.

Kot sem že omenila je povezana s številnimi kroničnimi črevesni vnetnimi boleznimi, tudi s celiakijo. Na presnovo kosti vpliva tudi ščitnica, in bolnice ali bolniki, ki imajo pretirano in dolgo časa nezdravljeno preveliko delovanje ščitnice in ščitničnih hormonov, imajo pogosto zelo hude oblike osteoporoze.

Kot sem omenila tudi za nekaterimi zdravili, predvsem z glukokortikoidi. Ti se uporabljajo pri zdravljenju številnih vnetnih bolezni, predvsem vnetnih revmatskih bolezni.

Revmatske bolezni že same po sebi vplivajo na kosti, še posebej pa ko tak bolnik dobi zraven zdravilo glukokortikoid, se to zelo vpleta v metabolizem kosti in zato je pri njih tveganje za osteoporozo bistveno višje, kot pri ostalih bolnikih.

In zdravila za zdravljenje raka dojke, aromatazni inhibitorji tudi zelo vplivajo na presnovo kosti. Pri ženskah, ki jih prejemajo in zdravila, ki zavirajo delovanje moških spolnih hormonov pri z moških z rakom prostate vplivajo na kosti v negativnem smislu.

Monika: Kaj pa lahko naredijo te ljudje, ki imajo recimo pridružene bolezni, kronična črevesna vnetja in se pač morajo zdraviti z zdravilom, ki vplivajo na poslabšanje?

Karmen: Predvsem je pomembno, da se posumi na to, da bi lahko ob taki bolezni prišlo tudi do osteoporoze. Da se izvede meritev mineralne kostne mase ali oceni tveganje za zlom z algoritmov FRAX in kolikor je to povišano, potem se seveda svetuje dodajanje vitamina D v priporočenih odmerkih in zagotovitev primernega vnosa kalcija s prehrano.

To bi bilo 1.200 miligramov dnevno, če s prehrano ne gre, pa tudi z dodatki kalcija in v kolikor je po oceni zdravnika tveganje za zlome visoko, se potem priporoča tudi zdravljenje osteoporoze, oziroma preprečevanje tveganja za zlom.

Monika: Prej ste že omenili, da je veliko zlomov, kot so zlomi vretenc, kolkov ali pa podlakti nad zapestjem, hkrati pa je te zlome zelo težko prepoznati. Pa vseeno, kdaj lahko sumimo da gre za takšen zlom?

Karmen: Težko je prepoznati zlom vretenc, zlom zapestja in kolkov vidimo in občutimo, zlome vretenc pa velikokrat ne, zaradi tega ker prihaja do njih pri zelo majhnih obremenitvah.

Mogoče pri sunkovitem gibu, pri dvigu kakšnega bremena, pri zelo hudih oblikah tudi že samo pri kašlju in so velikokrat neprepoznavni.

Posumimo lahko na njih takrat, ko pride do znižanja telesne višine za več kot štiri centimetre in ukrivljenosti hrbta tj. kifoze, grbice, ki nastane.

V tem primeru se svetuje rentgensko slikanje hrbtenice za to, da se vidi kakšno je stanje vretenc ali kakšno sesedeno in s tem lahko potrdimo osteoporozni zlom vretenc.

Monika: Kako pogosta je osteoporoza in kakšni so stroški zdravljenja?

Karmen: Osteoporoza je kar zelo pogosta bolezen. Mi ocenjujemo, da smo v letu 2019 v Sloveniji imeli okoli 100.000 bolnic in pa okoli 25.000 bolnikov za osteoporozo.

Imeli smo preko 16.000 osteoporoznih zlomov v tem letu in stroški za zdravljenje teh zlomov, seveda izrazito naraščajo posebej zlom kolka, kjer je potrebna operativno zdravljenje tako, da so samo stroški zdravljenja osteoporoze narasli za 71% od leta 2010 do leta 2019.

Znašajo že kar 95 milijonov evrov. Tudi sami osteoporozni zlomi naraščajo. Od leta 1998 do 2005 so narasli kar za 40%. To je bolezen, ki je v porastu. Ker smo vedno bolj stari in starajoča se družba in je v starejšem obdobju osteoporoznih zlomov več.

Monika: Kako pa to, da če gre za tako pogosto bolezen, se recimo merjenja kostne mase ne izvaja sistematično, kot na primer pri pap-bris pri ženskah, glede na to, da je to zelo velik problem moderne družbe?

Karmen: Je velik problem. Bilo je tudi vloženih kar nekaj pobud na zdravstveno zavarovalnico da bi tudi sama zdravstvena zavarovalnica financirala meritev mineralne kostne gostote večjim ljudem, kot sedaj.

Namreč do sedaj lahko to meritev na napotnico opravljajo samo tisti, ki imajo sekundarno osteoporozo, to je osteoporoza, ki je posledica drugih bolezni, kot so bolezni ščitnice ali revmatske bolezni.

Vsi ostali pač če želijo to meritev opraviti, jo morajo žal samoplačniško.

Se pa izvaja presejalni program za odkrivanje osteoporoze v referenčnih ambulantah družinske medicine. Po 60. letu lahko sestre pri preventivnem obisku v ambulanti ocenijo tveganje za zlome pri ženskah in tudi pri moških, tako da izpolnijo te vprašalnike povprašajo po zlomih v družini, po načinu življenja, po boleznih, ki jih imajo.

Vnesejo to v FRAKS algoritem in v kolikor ocenijo, da je tveganje za zlome visoko, potem napotijo takega bolnika / bolnico k izbranemu družinskemu zdravniku, ki potem naprej svetuje dodatne preiskave in pa tudi zdravljenje.

Monika: Kdaj bi lahko sicer zaprosil za odpiranje osteoporoze in kdaj bi lahko zaprosil za denziotometrijo.

Karmen: Svetuje se vsekakor ženskam po menopavzi, da začnejo razmišljati gotovo po 60. letu, lahko pa tudi že nekaj let (2-3) po zadnji menstruaciji, seveda žal samoplačniško.

Še posebej, če imajo dejavnike tveganja za osteoporozne zlome. Se pravi obremenjujočo družinsko anamnezo z osteoporozo v družini, predvsem z zlomi.

Ali če so kadilci ali če so premalo telesno aktivni ali če so bile daljše obdobje brez menstruacije v prejšnjem obdobju, potem je fino, da se odločijo za meritev mineralne kostne gostote, ki bo nekoliko več povedala o stanju njihovih kosti.

Monika: Kako pa izgleda merjenje in ravni kostne gostote?

Karmen: To je rentgenska preiskava z zelo nizko izpostavljenostjo rentgenskim žarkom, tista doza ki jo prejme pacient pod tem rentgenskim snopom, je enaka enodnevni dozi sevanja, ki ga dobimo iz vesolja, se pravi praktično zanemarljiva.

Meri se na dveh merilnih mestih in sicer od prvega do četrtega ledvenega vretenca in na enem kolku.

S tem ocenjujemo dve vrsti kosti, ki jih imamo v našem telesu tj. trabekularno kost, ta sestavlja vretenca in pa kortikalno kost, ki je bolj in jo imamo v kolkih. Vedno se vzame tista vrednost, ki je najnižja in se na podlagi te vrednosti ocenjuje tveganje za zlom.

Monika: Katere metode pa učinkovito vplivajo na celjenje kostnih zlomov pri osteoporozi, na kakšen način deluje magnetna terapija v povezavi z nastajanjem kalusa in koliko časa traja proces nastajanja nove kostnine? 

Karmen: V kolikor pride do zloma, se najprej priporoča imobilizacija pri zlomu zapestja. Pri zlomu kolka čimprejšnji operativni poseg, kajti velikokrat je potrebno to stabilizirati z vzpostavitvijo posebnih žebljev in ploščic kovinskih ali pa praktično tudi vstaviti umetni kolk.

Pri zlomih vretenca je običajno ravno tako potrebno mirovanje. Priporočajo se stezniki, ki nekoliko stabilizirajo hrbtenico. Ponavadi ne pride do kakšnih posledic pri osteoporoznem zlomu vretenca, v smislu, da bi prizadeli živčevje, ki izhaja tam. Tako, da zadošča nošenje steznika.

Seveda potem, ko se osteoporozni zlom zaceli po šestih tednih do 2 mesecev, pa se zopet priporoča aktivacija za zlome zapestja izvajanje fizioterapije. Za zlome kolka ponovno učenje hoje, čimprejšnja mobilizacija in izvajanje ustrezne telesne vadbe.

Vedeti moramo, da so predvsem zlomi kolka tisti, ki zelo prizadenejo kvaliteto življenja posameznika, ki doživi tak zlom.

Ne samo zaradi bolečine, ampak tudi ker je bistveno spremenjena njihova mobilnost, njihova zmožnost skrbeti sam zase. Vedeti moramo, da 40 % ljudi po zlomu kolka ni več sposobnih samostojne hoje in da jih kar tretjina postane odvisna od tuje pomoči in nege.

In velikokrat je ravno zlom kolka tudi vzrok za sprejem v negovalne ustanove ali v domove za ostarele.

Poleg tega je po zlomu kolka zelo povišana smrtnost. V prvem letu po zlomu kolka namreč umre kar 20 % žensk in še več do 30 % moških. Zaradi številnih komplikacij, ki sledijo: sprejetje v bolnišnico, operacijam, izgubi mobilnosti in podobno.

Monika: To se je zgodilo tudi moji stari mami in se zelo opazi, da mogoče niti ni toliko problem mobilnost, kot strah pred tem, da bi se to zgodilo. In ja pač ni več sposobna skrbeti za sebe, kljub temu, da lahko gre npr. po stopnicah, ampak je res ta strah močno prisoten, da jo ovira.

Karmen: Zelo pomembno je, da pri osebah, ki imajo visoko tveganje za zlome, v domačem okolju storimo vse kar se da, da zmanjšamo možnosti padcev. To pomeni:

  • da odstranimo preproge, vse ovire, ki so po tleh, da se kdo ne spotakne,
  • poskrbimo, da imajo take osebe primerno obutev, da imajo tudi oprijemališča na stenah, predvsem v kopalnicah, kjer lahko zdrsnejo, če je mokro,
  • da imajo dobro osvetlitev stanovanja, da imajo dobra očala, oziroma da se jim izboljša vid, da se jim izboljša sluh z ustreznimi pripomočki in seveda,
  • da se izogibajo zdravil, ki zmanjšajo mobilnost, sposobnost kontrolirati svojega položaja (uspavala, pomirjevala).

Velikokrat se zgodi, da ponoči vstajajo in imajo zaradi teh zdravil slabšo odzivnost, padejo in se polomijo.

Monika: Katera zdravila poznamo za osteoporozo in kaj je cilj zdravljenja?

Karmen: Cilj zdravljenja je gotovo zmanjšanje tveganja za zlom. Vsem bolnikom priporočamo poleg ustrezne količine kalcija – predvsem v hrani, če se da 1200 mg na dan in vitamina D.

Vitamina D se priporoča 1000 internacionalnih enot dnevno, lahko tudi v enkrat tedenskem odmerku, ki pokrije celo tedensko dozo. Se pravi poleg kalcija in vitamina D še zdravila.

Zdravila imamo sedaj na razpolago res številna različna in zelo učinkovita zdravila. Tudi do 60 – 70 % zmanjšajo tveganje za osteoporozne zlome.

Lahko se jemlje v obliki tablet ali enkrat na teden enkrat na mesec, sicer pod posebnim režimom, vzeti jih je treba zjutraj na tešče, spit čez 2 – 3 dcl vode in pol ure ne uživati hrane, ker imajo sicer dokaj slabo absorpcijo v želodcu.

Možnost imamo tudi v obliki infuzij enkrat na leto, ali v obliki injekcij v podkožje vsake pol leta.

Za vsakega bolnika lahko izberemo njemu najbolj primerno in najbolj prijazno zdravilo in ga zaščitimo. Vedeti pa moramo, da zdravila rabijo od pol leta do enega leta, da pričnejo učinkovati.

Njihov učinek ni takojšen in seveda, da njihova učinkovitost ni 100%, ampak okoli 60%. 

Kakšnih posebnih stranskih učinkov ta zdravila nimajo.

Predvsem je pomembno, da si osebe pred začetkom jemanja teh zdravil uredijo zobovje.

Če imajo namen kakšne agresivnejše zobne posege: ekstrakcije / puljenje zob ali kaj podobnega narediti, naj to naredijo prej. Sicer lahko pride do komplikacij predvsem na čeljusti pri kakšnih težjih posegih, še posebej, če je slaba ustna higiena, tako da je pomembno, da si tudi dobro umivajo zobe in redno hodijo na kontrole k zobozdravniku.

Monika: Zanimivo na kaj vse je treba biti pozoren. Je še kaj takega kar bi želeli sporočiti o sami osteoporozi?

Tako kot druge kronične nenalezljive bolezni, je tudi osteoporoza dolgo časa brez znakov. Zato je zelo pomembno, da nanjo pomislimo in intenzivno iščemo.

Kljub temu pa tako kot pri drugih boleznih našega časa, še v velikem številu, ljudje ki vedo da imajo osteoporozo, ne prejemajo ustreznih zdravil, mogoče prejemajo samo vitamin D in kalcij, ne pa ustreznih zdravil.

Tudi vztrajnost pri jemanju zdravil je slaba. Adherenca rečemo temu, je nekje po enem letu samo še 60 odstotna. To pomeni, da samo 60 % ljudi, ki so prejeli to zdravilo, ga še jemlje po enem letu, po petih letih pa lahko to pade celo na 25 – 30 %.

Treba se je zavedati, da je to kronična bolezen, ki potrebuje dolgotrajno zdravljenje, vztrajnost pri zdravljenju in predvsem je ne smemo spregledati, oziroma jo moramo intenzivno iskati.

Monika: Če bi želeli poslušalci stopiti z vami v stik, če bi želeli še kakšne podrobnejše informacije, kje vas lahko najdejo?

Z veseljem. Jaz imam že dvanajst let ambulanto za osteoporozo, izvajamo tudi meritve mineralne kostne mase v Postojni v ambulanti Gaia Med. Vsi potrebni podatki so tudi na spletu. Naročiti se je možno preko elektronske pošte ali po telefonu.

Estimated reading time: 18 minutes

Bonus za vas!

V kolikor se vam je zdel podcast zanimiv in bi radi, da jih naredimo še več, vas prosimo za vašo pomoč:

1. Pustite komentar spodaj ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!

2. Delite podcast na Facebooku med svoje prijateljice – tu.

3. Preverite našo novo ponudbo kvalitetnih intimnih izdelkov – morda pa najdete kaj zase! (p.s. Imamo tudi brezplačno dostavo.)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja