Epizoda #19: Kaj je učinkovito sredstvo proti gubam – Botoks?

Lepo pozdravljena in dobrodošla v 19. epizodi podcasta Kunapipi. To je podcast, kjer se pogovarjamo o temah, ki nas kot ženske zanimajo na vseh področjih fizičnem, mentalnem in čustvenem.

Verjetno nas ni ženske, ki ne bi dala kaj na lepoto svojega obraza in pri tem pogosto pomislimo tudi na obrazne gubice. Kljub temu, da so supermarketi, kozmetične trgovine, lekarne in druge specializirane trgovine njihove police polne krem in drugih preparatov za glajenje gub, je botoks v Sloveniji še precej nepoznan in okoli njega krožijo raznorazni miti, iti na tretma pa je še vedno tabu tema. 

V tem podcastu ne razpravljamo o tem, da bi vsak že ob prvih znakih gubic moral it na tretma botoksa, temveč o tem, kakšni miti krožijo o botoksu, zakaj je to tabu tema, kdo so ženske, ki botoks uporabljajo, kakšne posledice pusti botoks po več letih uporabe, kakšni so lahko neželeni rezultati in seveda še mnogo več.

Če tudi ti posegaš po antiaging kremah, želiš najti učinkovito sredstvo proti gubam in hkrati tudi skrbiš za svojo kožo, tako, da se pravilno prehranjuješ, izogibaš kajenju in soncu, potem bo ta tema naravnost zate.

V tokratnjem podcastu se o botulin toksinu pogovarjam z direktno in odkrito Tejo Jedlovčnik. Tea je dr. med. in dela v Splošni bolnici Novo mesto, kjer se največ ukvarja z rekonstrukcijo obraza in telesa, kirurgijo roke ter estetsko kirurgijo.  In je tudi prva ženska s specializacijo plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije v Sloveniji.

Sredstvo proti gubam – Botoks

V podcastu se s Teo Jedlovčnik, dr. med. pogovarjam o tem, kaj je botulin toksin.

Tea Jedlovčnik, dr. med. dela v Splošni bolnici Novo mesto, kjer se največ ukvarja z rekonstrukcijo obraza in telesa, kirurgijo roke ter estetsko kirurgijo.

Citat

Nekdo je lahko star že pri 20 letih ali pa mlad pri 80.

Imate predlog za nov podcast?

Bi nam radi sporočili komentar, pripombo ali pohvalo?

Pišite nam na monika@kunapipi.si!

Monika: Tea, lepo pozdravljena in najlepša hvala, da si se odzvala povabilu tudi na podcast po odličnem intervjuju, ki sta ga naredila s Tilnom. Pa če greva kar na prvo vprašanje, kaj je botoks in zakaj je to tebi tako ljuba tema?

Tea: Kar se mene tiče je botoks ena boljših zadev v plastični kirurgiji, sploh v malo invazivnih posegih in tudi kar nekaj mitov kroži o tem, kako nevaren je botoks. In ja, je neverno, ker botoks je strup. Strup, ki če ga pojemo, povzroči paralizo dihalnih mišic in lahko umreš.

Če ga pa injiciraš lokalno, pa povzročiš locirano paralizo mimičnih mišic, jih oslabiš in posledično je manj gub. Deluje pa tako, da preprečuje prenos transmitra na ploščici nevromuskolarnem stiku in ta transmiter povzroči krčenje mišic. Zato tudi, če ga pojemo, gre po krvi ta strup do rebrnih mišic in ne moremo dihati, ker mišice paralizira. Zato je tako nevaren. Če ga pa daš lokalno, pa ni nevaren, ampak samo da želene rezultate.

Monika: Kaj pa so klasični miti o botoksu?

Tea: Ja, tak klasičen mit je, da je to strup in da je nevaren za uporabo. Seveda, je to strup, ampak kot sem že prej razložila, samo če ga zaužiješ. Naslednji mit, pa je ta, da potem, ko botoks zapusti telo, izgledaš slabše. To ni res. Ali pa mit, da imajo slavni nabotoksirana usta. Botoks se lahko uporablja v predelu ustnic, pa ne, da bi bile polnejše, ampak za zgladitev gub in mimike.

Monika: Koliko ljudi pa se odloči za poseg v Sloveniji?

Tea: Kar se tiče malih invazivnih posegov je ta najpogostejši poseg pri nas. Se za to kar dosti odločajo, še vedno pa precej manj kot v tujini.

Monika: Ali še vedno velja prepričanje, da je to samo za npr. slavne.

Tea: V Sloveniji na splošno velja prepričanje za vse posege, da so nepotrebni. Še vedno gredo na poseg na skrivaj. Na primer stranke povedo, da ni nič možu povedala. Kar se pa mene tiče, je pa del osebne higiene. Tako kot gremo k zobozdravniku, gremo k frizerju v končni fazi, kaj pa tisti grozovito dolgi in okrašeni nohti. V slovenski kulturi je daleč najbolj normalna stvar, da vidiš nekoga s tistimi “dolgimi kremplji”. Če si pa brez gub, to je pa prepovedano, to pa ne bi smelo biti.

Monika: Kako poteka pot od zanimanja za tretma in do končne izvedbe. Kako vi ugotovite kakšne so želje stranke in kako razložite poseg laiku?

Tea: Po navadi dame že kar vedo, kaj želijo. Te stvari so že kar precej razširjene. Torej, če imaš gube, veš, da pride v poštev botoks ali filer. V večini primerov že vedo na kaj so prišle.

Pred prvim posegom seveda razložim, kakšen je poseg in je sila nezapleten poseg. Povem, kakšni so lahko zapleti in kaj lahko pričakujejo in kaj narediti če botoks ne prime. To je poseg, ki traja maksimalno 5 minut ali še manj. Večina tudi ve, da ni instanten efekt ampak moraš počakati 2 – 7 dni. To je to.

Povem tudi, da se lahko zgodi kakšna asimetrija, in lahko pridejo nazaj čez kakšen teden ali 14 dni. Lahko se zgodi, da je ena obrv višje, kot druga, ampak to je stvar manj kot minute dela in zelo majhne količine butolina, da se to popravi. Ne rabi priti do situacije, kjer se 4 mesece gledaš v ogledalo in si misliš, kaj so mi to naredili. Ne razlagam pa preveč, ker lahko s tem stranko samo zmedem ali prestrašim, ker butolim je res dobra stvar. V estetski medicini je top.

Monika: Če pa gre pri posegu (sploh) kaj narobe, kaj to je in kako se temu pacienti izognejo ter kakšna je razlika med dobrim in odličnim rezultatom posega?

Tea: So tudi slabi rezultati. Ko pa pride do zapleta, je pa najbolj zoprn zaplet, da se spusti veka. Če botoks injiciraš prenizko in na nepravo mesto, se lahko zgodi, da se ena veka spusti. Da se to popravi, traja nekaj časa. “Protistrupa” skoraj ni.  Obstajajo kapljice in vpliva na druge mišice, da veko malenkost dvigne. Ampak, če se veka spusti, traja kar nekaj časa, da se popravi. To je takšna stvar, ki si je res ne želiš. Drug primer neželenih rezultatov je pa, da se obrvi spustijo zaradi napačnega mesta injiciranja na čelu. To naredi žalosten obraz. Lahko pa so možni tudi glavoboli, čeprav se lahko po drugi strani z botoksom tudi zdravi migreno. Hematom, oz. podplutba na mestu injicirana. Eni so temu bolj podvrženi, drugi manj. 

Razlika med dobro narejenim botoksom in slabim. Jaz se vedno spomnim prvega izobraževanja iz injicirana botulina. Švicarski dermatolog je rekel, da če pri stranki znanci opazijo, da je na botoksu, je to za njega izgubljena stranka.

Monika: Če sem pravilno razumela, je slab primer botoksa takrat, ko ne opazimo mimike obraza, npr. Miša Molk?

Tea: Miša Molk sploh ni slab primer plastične kirurgije, ona zelo dobro izgleda. Npr. slab primer butolin toksina je Nicole Kidman. Ona je bila izrazito slab primer tako butolina kot filerja, ker so jo precej spremenili. Pa še vedno hodi na posege, tako kot vse ostale s slabimi rezultati v preteklosti. Pri 50 letih pač ne moreš biti brez gub in pika.

Monika: Zakaj prihaja do neželenega videza pri uporabi botoksa?

Botulin zdaj že dajejo vsi različni profili zdravnikov, npr. zobozdravniki, ginekologi, internisti, … Nekdo, ki ni vešč tega, se hitreje zgodijo kakšni spodrsljaji. Kirurgi to počnemo ves čas, izključno to in do neželenih rezultatov pride manj pogosto.

Obstajajo določena pravila izvajanja posega. Poznati moraš vse obrazne mišice in če zgrešiš mesto ali pa daš prevelik odmerek, bo neželen rezultat. Tudi veščemu se lahko zgodi. Vedno se lahko zgodi, ker je človek živo bitje in so tudi mišice žive (v primerjavi s kamnom), zato je vedno možen kakšen zaplet. Večina slabih primerov pa prihaja iz neveščih injektorjev.

Monika: Kaj pa praviš na izjave kot so: “Si kakršen si, mati narava te je naredila takega, pač se staraš, sprijazni se s tem …“?

Tea: Vedno rečem vsak po svoje. Vsak se ima pravico starat, če bi se rad. Ampak, zakaj potem hodimo k frizerju, zakaj hodimo k zobozdravniku, zakaj se lepo oblečeš, zakaj uporabljaš kreme.

Kar se mene tiče, je veliko bolj enostavno, da greš na vsake pol leta na botulin in mažeš se z navadno kremo. Vsak ve zase, jaz pa raje vidim, da jih nimam in si jih tudi pogladim sproti. Verjamem, da bi večino žensk, če bi imele mogoče več znanja o tem in če ne bi bilo tabujev, ki so v Sloveniji še zelo prisotni, se mi zdi, da bi se jih za to več odločalo.

Tudi finančno to ni tak zalogaj, da si nekdo s povprečno plačo zmogel. Ženske dejansko tako kot moški čedalje več je starejših nimamo zdaj vsak zase. Jaz jih kar pogladim sprotno in verjamem da večino žensk bi imela več znanja so športniki zelo prisotni prisotnim če bi se finančno tak zalogaj s povprečno plačo.

Monika: Zelo zanimiva je ta primerjava s kremo. Oglasi za kreme z antiaging učinkom so povsod, kamor se ozremo. Če bi bile gube sprejemljive, verjetno ne bi bile tako popularne. Konec koncev pa znajo biti te majhne stekleničke s kremami tudi precej drage, učinek pa vprašljiv.

Tea: Kreme ne pomagajo, ker ne prehajajo čez dermis (kožo). Edina stvar, ki pri tem pomaga je krema, ki učinkuje, jo pa lahko dobiš le na bel recept, je Tretinoin. Ta gladi gube, ker dokazano klinično s histološkimi vzorci debeli srednji sloj kože.

Medtem ko pri botoksu lahko za dnevno kremo uporabljaš običajno kremo (pazimo samo, da je pravilna za naš tip kože) in je to zadosti. Se tudi vidi pri ženskah, ki hodijo na naša zdravila, se čez leta zelo opazi, katera skrbi zase na ta način in tista, ki ne. Ženska, ki hodi na tretmaje ima veliko manj gub, ima veliko lepšo kožo.

Težko bi rekli, da je vseeno, če imaš gube. Vedno bolj je pomembne izgled. Konec koncev tudi službo dobi tisti, ki je lepši, mlajši. Daleč od tega, da bi se mi to zdelo prav. Ampak tako je.

Monika: Kaj pa so dejavniki, ki nam pomagajo do lepše in bolj gladke kože, če odmislimo botoks, kreme, ipd.? Kako je z obrazno jogo ipd.?

Tea: Vse sorte tudi sama izvajam. Zagotovo so dejavniki, ki negativno vplivajo na izgled kože so: 

  • sonce,
  • kajenje,
  • prehrana,
  • gibanje.

Tako kot za telo telovadba, tudi obrazu dobro dene obrazna telovadba.

Verjamem pa da marsikatera poleg obrazne joge tudi butolin uporablja ali pa še kaj drugega.

Če pa opazujemo starejše ljudi, nas lahko preseneti mladost, ki jo izraža in pri drugem, ki je lahko ves napet in redno hodi na tretmaje, pa zgleda star. Ker je pomembna skrb tudi za svojo notranjost. Bi rekla, da je največ vredno, ko pride do mladega izgleda. 

Npr. nekdo je lahko poln gub pa bo imel žive oči in izžareval elan, v primerjavi z nekom, ki je brez gub in bo imel mrk pogled. Nekdo je lahko star že pri 20 ali pa mlad pri 80.

Monika: Kam vse pa se lahko injicira botoks? Npr. pri pretiranem znojenju, pri odpravljanju migren in zadnjih nekaj let ugotavljajo, da pomaga tudi pri depresiji.

Tea: Še več je teh primerov. V bistvu se botoks ni najprej uporabljal v estetske namene. Na primer pri otrocih s cerebralno paralizo, ki imajo krče in zategnjene mišice.

Potem se ga uporablja pri urologiji in se ga injicira v predel mehurja, potem ginekologiji, za migrene. Za depresijo so tudi ugotavljal, da so ljudje manj depresivni, čeprav če lepše izgledaš, si posledično tudi malo boljše volje.

Monika: Kako potem vpliva na depresijo?

Tea: Ni mišljeno, da so neke točke, kjer bi injiciral in zdravil, ampak so ugotovili, da je to sopojav. Potem naprej se ga uporablja za zaviranje pretiranega znojenja pazduhe, podplatov, dlani.

V okulistiki pri ljudeh, ki stiskajo oči. In potem v estetiki (zgornji del obraza, čelo, oči, tudi spodnji del, okoli ustnic in vratu). Tukaj je treba ločiti botulin in polnilo. Zdaj je tudi že poznan nanobotoks, ki ga lahko injiciraš po celem obrazu. Čedalje širša je ta uporaba botoksa. O botoksu je napisanega o nevarnih posledicah manj kot za kavo ali paradižnik. Do danes še ni dokazov, da bi botoks lahko dobil raka. Za kavo in paradižnik je napisanih več škodljivih stvari, kot pa za botulin.

Monika: Kaj pa se zgodi, da se zmanjša znojenje pri injiciranju botoksa?

Tea: Blokira mišice znojnice.

Monika: Kakšna je kvantitativna razlika pri zdravljenju prekomernega krčenja mišic in pri odpravljanju gubic?

Za prekomerno krčenje recimo cerebralne paralize se dajejo precej večji odmerki. Tudi za mimične gubice so različne enote glede na kater botulin toksin uporabljaš. Npr. Dysport, Vistabela, … Zdaj je v modi babybotoks, kjer delaš s polovično količino in tukaj ne dosežeš polnega učinka. Nekateri imajo raje, da kakšna gubica ostane, še vedno pa ni gubastega izgleda. Za to se jih kar veliko odloča.

Monika: Kakšni so dolgoročni vplivi botoksa po na primer po petnajstih letih konstantne uporabe?

Tea: Gub nimaš, gub ni. Ni tako, kot pravijo, da imaš popolnoma zamrznjen obraz. Na primer sama uporabljam ravno 15 let in je celo priporočljivo, da se začne uporabljat, še preden nastanejo. Namreč te mišice, ki atrofirajo, se stanjšajo, zato se ne gubajo. Če botoks uporabljaš dolgo, ga lahko uporabljaš na večje intervale, namesto na 4 mesece, na pol leta oz. še na daljše presledke. Manjšo količino in to samo takrat, ko vidiš, da se spet kakšna gubica pojavi. Ni vedno slabše, kot je prepričanje, ampak je vedno boljše.

Potem lahko pri 50 letih rečeš, da se z olivnim oljem mažeš, tako kot Jennifer Lopez. Ni slabih učinkov. Kakšna guba že rata, ampak to je bolj zaradi povešanja kože, gub pa skorajda ni.

Monika: Zakaj botoks popušča že po treh mesecih, ko pa se omenja obdobje pol leta?

Tea: Ja, 4 mesece je tista doba, ko drži. Potem pa je narava delovanja da se isplavi iz mišičnih receptorjev oz. deblokira prehod živčnega transmitra in se mišica spet začne krčit. Je pa res, da zelo redke pridejo na 4 mesece, ampak na daljše intervale, zato ker se odvadimo določenih gibov.

Najhitreje se recimo odvadimo gubanja obrvi. Imam tudi dame, ki pravijo, da ji drži 9 mesecev, ampak če jo vprašam čez 4 mesece naj naguba obrvi, jih bo, dejstvo pa je, da jih je ta gib pozabila in nima občutka, da je potreben tretma. To je ta dolgoročni učinek botulina, da je vedno boljše.

Monika: Zakaj mislite da na svetu obstaja le nekaj podjetji, ki proizvaja botoks za estetske namene in ali poznate Juveau.

Tea: Saj ni tako malo podjetij, ki proizvajajo. Sicer pa je en razlog lahko ta, da so farmacevtske zahteve zelo visoke in mora biti čistost proizvodov neoporečna.

Je kar nekaj proizvodov tudi na našem tržišču. Eni so narejeni s hladno verigo, drugi so na sobni temperaturi. Skratka, gre za odobritve med različnimi trgi, verjetno bolj zato ni toliko dostopnih. Te stari so res kontrolirane, uporabljajo jih načeloma res le zdravniki.

Monika: Kaj pa praviš o biotolinu? To je organski gel, ki učinkuje proti gubicam?

Tako bom rekla, karkoli že delajo in se trudijo najti približke in jih ni malo, sem bila na enem tečaju, kjer si si lahko vbrizgal neko bio snov v obraz. Ampak tukaj ni bilo učinka. Dejstvo je, da je butolin toksin tista prava zadeva. Zaenkrat je tako in zaenkrat se ga še vedno injicira in mislim, da bo še kar nekaj časa tako in zaenkrat ni nič boljšega od tega. Niti za namazat niti za pojest. Smeh.

Monika: Kakšna bo pa evolucija v prihodnjih letih?

Tea: Pojma nimam. Mislim, da se je že v 70. letih prejšnjega stoletja začela uporaba in zdaj smo leta 2021 in v vsem tem času se bistveno ni spremenila niti oblika injiciranja niti doza, edino iglice so se stanjšale. Vedno boljše so iglice.

Pri botoksu je pač tako, da ga je potrebno injicirat, moraš ga dati, kjer želiš rezultat, na točno določeno mesto. Če bodo ugotovili, da se ga lahko da kam drugam. Vendar ga moraš dati v mišico. Razen, če bodo ugotovili nekakšno mikroporacijo butolina ugotovili, dopuščam možnosti. Si pa nadaljnjih kar nekaj let ne predstavljam, da bi bilo karkoli drugega. 

Monika: Kaj pa meniš o Peachy, umetni inteligenci, ki na podlagi algoritmov pomaga pri raziskavi premikanja mišic in posledično se lahko zmanjša doza botoksa.

Tea: Je “fancy” če greš na računalniško merjenje in ti glede na tvojo obrazno mimiko reče kam in kako injicirat. Ampak sem skoraj prepričana, da en izkušen injektor, ki to obvlada, bo to naredil v veliko krajšem času in mogoče celo bolje, kot z uporabo računalnika, oz. umetne inteligence. Ne vidim smisla, če sem čisto iskrena.

Monika: Včasih imam občutek, da več ne vedo kaj bi, tudi nasploh pri tehnologiji. Včasih res lahko rata kaj fantastičnega sicer.

Tea: Zavajajoče je, ker tudi kolegi uporabljajo programe pri operacijah telesa. Saj ti lahko približa, ampak mi smo živa bitja in tkiva so živ material. Gibljive mase ne moreš oblikovat tako kot inerten, trd material, ki se nam bo spreminjal.

In lahko narišeš načrt, potem pri izvedbi pa lahko pride drugače. In potem se zgodi, da pacient ne dobi, kar pričakuje. Zato, ker se telo obnaša po svoje. Že s starostjo se začne spreminjati raztezljivost. Kar se teh stvari tiče je umetna inteligenca še vedno zelo na začetku.

Monika: Zakaj pa je Dysport popularnejši kot čez lužo?

Tea: Ker FDA ni dal dovoljenja, zdaj ko pa ga smejo uporabljat tudi v Ameriki, ga kar obožujejo. V Ameriki je bil Botoks. To je ime za znamko. Ko sem jaz začela, je bil samo Dysport. Vistabela in Botoksa sploh bilo ni, sta prišla kasneje, v Ameriki je pa ravno obratno.

Monika: S kakšnim sporočilom bi pustila poslušalke?

Tea: Vsak po svoje. Vsak se zase odloča, kako in kaj. Vsak ima svojo predstavo o tem, kako bi rad izgledal in naj se vsak ravna po tem. Če se nekomu zid da bi boljše izgledal brez gub, naj pač to naredi, ne glede na to, kakšno je mnenje okolice.

Tvoje telo je tvoje telo in ne rabiš nikomur računov polagati. Dejstvo pa je, da botulin je dobra zadeva. Dobro je it k nekomu, ki to obvlada. Pač greš to narediti, če bi raje bil bolj gladek, če pa ne pa tudi prav. Da bi gledal naredil ne glede na to kakšno mnenje okolice in kogarkoli. Za svoje telo ali telo. Dejstvo pa je da je dobra zadeva če se uporablja v takem namenu kakršnekoli druge skratka pomembno pa je da greš nekomu. In res.

Monika: Se mi zdi res fajn, da si omenila, da ni potrebno nobenemu računov polagat za svoje telo.

Tea: Res ne razumem, da se obremenjujemo, kaj bo kdo rekel. Res ni pomembno, kaj bo kdo rekel. Oz. če kdo reče, da je škoda denarja za to. Kaj pa je tisto, ko zjutraj vstaneš in najprej v ogledalu vidiš. Ja svoj obraz. In če ta ne odraža tega, kar imaš v sebi in se ne počutiš dobro, ti dan pokvari.

Sama se raje vsedem v slab avto, če pa nisem zadovoljna s tem kar vidim v ogledalu. To je pomembna stvar. Če pa to kdo zanika pa laže. Tega se je treba držati. Če je pa komu všeč, da ima malo gubic pa tudi v redu. Vsak po svoje.

Monika: Mene si prepričala. Se kmalu oglasim, skupaj z mami (smeh).

Bonus za vas!

V kolikor se vam je zdel podcast zanimiv in bi radi, da jih naredimo še več, vas prosimo za vašo pomoč:

1. Pustite komentar spodaj ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!

2. Delite podcast na Facebooku med svoje prijateljice – tu.

3. Preverite našo novo ponudbo kvalitetnih intimnih izdelkov – morda pa najdete kaj zase! (p.s. Imamo tudi brezplačno dostavo.)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja