Epizoda #12: Zakulisje farmacevtke

V dvanajsti epizodi se Monika Šetinc pogovarja s Saro Kendo, mag. farmacije, specialistko klinične farmacije.

Citat

Zanimivo pa je tudi to, da so ženske bolj dovzetne za reklame in posledično tudi veliko pogosteje posegajo po nekih prehranskih dopolnilih.

Sara Kenda, mag. farmacije

Gost

Sara Kenda, mag. farmacije, spec. klinične farmacije, je zaposlena kot vodja lekarne v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. Vsakodnevno dela kot klinična farmacevtka na nevrološkem in hemato-onkološkem oddelku bolnišnice.

Uvodnik

Zanimivo dejstvo – tudi farmacevti opravljajo posvete v ordinaciji, ta pa je za razliko od zdravniškega, ki traja 7 min, dolg kar pol ure na pacienta.

Transkript podcasta

Monika: Lepo pozdravljeni. Veseli me, da ste danes z nami v tej epizodi podcasta. Če greva kar najprej na vprašanje, da se lahko predstavite in sicer, zakaj ste izbrali poklic farmacevtke?
Sara: Lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Če povem po resnici še danes ne vem kdaj je padla dokončna odločitev, da bom študirala, oz. delala v farmaciji.  Že kot otrok sem zelo rada kuhala zvarke različnih barv iz rož. Kasneje sem v šoli vedno blizu naravoslovne vede. Je pa res, da sta mi bili v srednji šoli blizu tudi književnost in filozofija.

Ob samem vpisu na študij farmacije me sicer bolj zanimalo laboratorijsko delo, za katerega pa menim, danes, tako menim, da ni zame. Zelo rada namreč delam z ljudmi in področje klinične farmacije me je v zadnjih letnikih študija je začelo oblačiti na poseben način, ker mi je predstavljalo nek izziv.

Če danes pomislim je delo v bolnišnici zame idealna služba, ker je delo raznoliko. Vsakodnevno delam z ljudmi in iz izzivov v delovnem procesu je toliko, kolikor jih sposoben spoznat.

Monika: Trenutno pa ste vodja lekarne splošne bolnišnice doktorja Franca Derganca. Kakšna je bila pot, da ste danes prišli do tako odgovornega položaja?
Sara: Ta pot ni šla ravno vedno po mojih željah, ampak sem bolj po naključju končala na tem delovnem mestu. Ko sem končala študij farmacije, sem bila nekaj časa celo brezposelna, ker je bilo takrat delo farmacevta zelo težko dobiti.

Kasneje sem se zaposlila v zunanji lekarni, potem pa čez čas dobila službo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v bolnišnični lekarni, kamor sem si tudi zelo želela. V bolnici sem takrat tudi že opravljala praktični del magistrske naloge. Kasneje sem pač nadaljevala študij, se pravi specialistični študij pri Lekarniški zbornici Slovenije in ob končanem specialističnem študiju tudi začela delati na oddelku in bolnišnice.

Potem pa konec lanskega oziroma začetek letošnjega leta pristala na tem položaju po čistem naključju, ko je prejšnja vodja bolnišnico zapustila.

Monika: Kako izgleda povprečen dan v vašem poklicu?
Sara: Ja, v našem poklicu po mojem mnenju niti en dan ni enak naslednjem dnevu. Zjutraj se običajno udeležim internih internističnega raporta, temu sledi vizita na nevrološkem in hematološkem oddelku bolnišnice. Vmes me v zadnjem času lahko preseneti tudi kakšen sestanek.

Že na sami viziti zdravniki uskladimo zdravljenje z zdravili bolnika. To pomeni, da uskladimo terapijo, ki jo je prejemal že doma in glede na dodatno terapijo, ki jo prejema v bolnišnici. Z zdravniki se pogovorimo o možnostih izboljšav, možni ukinitvi določenih zdravil, možnih neželenih učinkih zdravil in pa o težavah, ki jih je bolnik ali zdravnik prepoznal.

Po končani viziti v lekarni dodatno pregledamo obsežnejše terapije bolnikov ter možne izboljšave nato naknadno sporočim zdravnikom. Kasneje med delovnim dnevom mi večkrat zazvoni telefon, za npr. pomoč pri prilagoditvi odmerka zdravila pri bolniku z zmanjšano ledvično funkcijo ali pa na primer za mnenje glede uporabe nekega prehranskega dopolnila pri bolniku.

Samo delo bolnišničnega farmacevta pa ni samo klinična farmacija. Poleg priprave magistralnih zdravil, smo odgovorni tudi za preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki. Zato kar veliko časa pravzaprav porabimo za iskanje nekih zamenjav ko določenega zdravila ni na tržišču pa za recimo pregled ustreznosti medicinskih pripomočkov.

Nenazadnje pa sodelujemo tudi v številnih bolnišničnih komisijah ki odločajo o varni in pravilni uporabi zdravil. Delo je torej raznoliko izdelkov prav tako zagotovo pa sem pozabila še kaj omeniti. Enkrat tedensko oziroma po potrebi pa ob popoldnevih delam tudi v ambulanti farmacevta svetovalca.

V tem primeru pa gre za ambulanto kamor družinski zdravniki ne potujejo svoje bolnike z namenom pregleda terapije teh bolnikov. V tem primeru se bolnik zglasi v ambulanti, nato pa farmacevt napiše izvid in pa le tega da zdravniku, ki je bolnika na pregled napotil.

Monika: Zdaj ste sicer že malenkost orisala, kako poteka komunikacija med zdravnikom in farmacevtom. Ampak, če pogledamo iz vidika pacienta, se pravi je pot nekako tako, da gre do zdravnika, ta mu predpiše zdravila in potem gre z receptom v lekarno, kjer mu farmacevt ta zdravila preda. Na prvi pogled niti ni neke komunikacije med zdravnikom in farmacevtom. Torej v kakšnih primerih mora farmacevt sodelovati zdravnikom in kako poteka komunikacija, še posebej v zunanji lekarni.
Sara: V zunanji lekarni farmacevt stopi v oseben kontakt z zdravnikom v primeru, da opaža nek ne predviden predpis zdravila, neko težavo povezano z zdravili, oz., da je odmerek zdravila neustrezen za posameznega bolnika.

Takrat farmacevti običajno zavrtijo telefon in kontaktirajo zdravnika, ki je to zdravilo predpisal. Na drugih nivojih je v zunanji lekarni komunikacija med zdravnikom in farmacevtom manjša. Edino ta enostranska komunikacija zdravnika s farmacevtom, se pravi v smislu predpisa zdravila na recept. V samem bolnišnici pa je to sodelovanje po mojem mnenju mnogo bolj obsežno.

Že recimo neka osnovna komunikacija je vedno prisotna v smislu, da farmacevt javlja zdravnikom, da je pomanjkanje določenega zdravila, katere so možne zamenjave za to zdravilo ali pa splošno opozarja v primeru, da opaža neke možne boljše in nekaj boljše boljša zdravila oziroma izboljšave zdravljenja na določenem področju.

Kasneje recimo klinični farmacevti komunicirajo z zdravnikom vsakodnevno na viziti ali po njej. Pri tej komunikaciji se mi zdi zelo fajn to, da velikokrat pride do nekega kritičnega razmišljanja. V tem primeru menim, da imajo tako zdravniki in farmacevti, da se veliko naučiti. Hkrati pa imajo od tega največ bolniki pravzaprav.

Monika: Kako pa se razlikuje posvet z vami od posveta pri ginekologu na primer?
Sara: Ja sam posvet oziroma obisk pri farmacevtov, oziroma obisk farmacevta bolnika v bolnišnici, je različen pristop. Kar meni najprej pade na pamet je to, da mogoče obisk pri farmacevtu je manj neprijeten, ker običajno ne gre za fizični pregled. Ljudje se običajno neradi fizično izpostavljamo.

V primeru, da farmacevt obišče bolnika na oddelku bolnišnice, v tem primeru farmacevti bolnika povprašal o jemanju terapije, oziroma o težavah, ki jih ima in glede na te potrebe lahko to v sklopu vidite ali pa kasneje zdravnikom hitro razreši.

Sam obisk bolnika v ambulanti farmacevta svetovalca pa je bolj kompleksna. Ta zadeva je bolj kompleksna. Takrat  ima farmacevt več časa, da se posveti bolniku, hkrati pa ima bolnik tudi večjo zasebnost, zato se lahko farmacevt z bolnikom pogovori o marsičem.

V tem primeru se običajno skušam skoncentrirati na težave, ki jih bolnik navaja ter pripravi do tega da iskreno pove na kakšen način jemlje zdravila in pa če le ta jemlje vedno in reči moram da bolniki večinoma povedo po resnici.

Monika: Katere pa so neke specifične ženske težave za katere se obračajo na svet oziroma po nasvet k farmacevtu?
Sara: Jaz del neke specifične težave zaradi katerih se ženska obrača k farmacevtom, bi težko naštela. Mogoče je tega več v zunanjih lekarnah, kjer povprašujejo po različnih kozmetičnih pripravkih.

Kar je pa zanimivo dejstvo iz ambulante farmacevta svetovalce je pa to, da večina žensk pripravljate tudi za svoje može. Zanimivo pa je tudi to, da so ženske bolj dovzetne za reklame in posledično tudi veliko pogosteje posegajo po nekih prehranskih dopolnilih. Zato so včasih tudi za farmacevte ženske kar trši oreh kot moški.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje in oceno na Apple podcastih. Uporabljaš kaj drugega? Potem mi piši na monika@kunapipi.si in povej, kaj ti je na podcastu Kunapipi najbolj všeč. 🙂

Monika: Kaj pa vi mislite, da je največja dodana vrednost, ki jo prinašajo farmacevti?
Sara: Glede dodanih vrednosti, farmacevti kot rečeno, smo strokovnjaki s področja zdravil. Ker pa je naša stroka zelo široka, bi lahko neke dodane vrednosti podala tako za bolnišnične kot klinične farmacevte, težje pa za neke farmacevte, ki so zaposleni v industriji.

Sama dodana vrednost bolnišničnega farmacevta je poleg preskrbe z zdravili in medicinskimi pripomočki, zagotovo izdelava magistralnih pripravkov in centralna priprava protitumornih zdravil. Na drugi strani pa klinični farmacevti imamo neko dodano vrednost, predvsem v razliki v znanju.

To znanje se nekoliko razlikuje od samih zdravnikov. Razlikuje se predvsem na področju farmakokinetike in farmakodinamike. Oziroma če poenostavim, to pomeni, da dobro poznamo, kaj se z zdravilom dogaja v telesu in kaj se v telesu dogaja zaradi prejetja določenega zdravila.

Na ta način kasneje tudi lažje svetujemo ustrezni uporabi določenega zdravila. Zelo pomembno pa se mi zdi tudi poučevanje bolnikov o pravilni uporabi zdravil in pa priprave osebni kartice zdravil ob odpustu iz bolnišnice, da si lahko pomagajo, na kakšen način in kdaj je določeno zdravilo najbolj pravilno in varno jemati.

Monika: Na trgu je nešteto pripravkov kako se soočiti oziroma kako se soočate s tako veliko količino informacij in kaj naredite v primeru, če učinkovine ne poznate?
Sara: Tržišče je res preplavljeno s številnimi izdelki in včasih je vsemu skupaj zelo težko slediti. Na področju učinkovin, ki se pojavljajo v zdravilih se mi zdi, da še nekako uspem slediti novostim, oz. vsaj tem, s katerimi pogosteje srečujem.

Za poznavanje zdravila je po mojem mnenju ključnega pomena poznavanje povzetka glavnih značilnosti zdravila pa tudi druge literature, predvsem recimo objavljenih študij, ki zagovarjajo uporabo določenega zdravila. Zanimivo pa je, da tudi če so te študije včasih na bolj majavih temeljih, se za zdravila pri določenem bolniku v vseeno odločimo. (Ker včasih ne veš več, kaj bi še lahko naredil.)

Pomembno se mi zdi tudi, da se neprestano proučujemo o možnih neželenih učinkih zdravil in pa načinih, kako bi te lahko preprečili. V primeru, da učinkovine ne poznam, to se pogosteje dogaja pri določenih prehranskih dopolnilih, poskušam najti neko ustrezno literaturo, ki bi neke ustrezne podatke dala.

Na žalost pa je ta literatura, predvsem v prehranskih dopolnilih, pogosto zelo omejena, oziroma je celo ni. Ti pripravki se pogosteje uporabljajo v alternativni medicini. Kar bi pa tako na splošno rekla, je, da se poskušam vedno tajno izobraževati in vsako stvar, ki jo srečam se poskušam o njej čim bolj sproti izobraziti.

Monika: Torej poleg količine preparatov, ki so na trgu, s kakšnimi izzivi se še srečujete?
Sara: Izzivov je vsekakor veliko. Te izzivi so zelo različni glede na področje dela. Jaz osebno mogoče se najpogosteje srečujem s prilagajanjem odmerkov zdravil pri bolnikih na nadomestnem zdravljenju z dializo, ker običajno delam z bolniki z okvarjenim delovanjem ledvic.

V bolnišnici pa se pogosto srečujemo tudi z izzivi številne terapije pri bolnikih, z možnimi interakcije med zdravili. Zaradi velikega števila starostnikov mogoče tudi o ukinitvi določene terapije. Vse to pravzaprav rešujemo nekako skupaj z zdravniki.

Kot že rečeno se mi zdi zelo pomembno, oz. zelo pomemben izziv farmacevtov je tudi to, da proučujemo bolnike o pravilni in varni uporabi zdravil.

Monika: In pa še za konec. Kaj menite o prihodnosti farmacije na primer zdravila, ki se tiskajo s pomočjo 3D tehnologije, telemedicina in podobno. Kje smo v Sloveniji v primeru razvoja glede ostalih držav?
Sara: Kar se tiče prihodnosti farmacije jo je najverjetneje zelo težko napovedati, upam da pa bo svetla. Kar se tiče zdravil tiskanih s pomočjo 3D tehnologije, priznam, da si jih zelo težko predstavljam, ampak smo sedaj recimo v času epidemije že videli tiskanje določene zaščitne opreme s pomočjo 3D tiskalnikov in tako dalje, tako da za nič več ne bom rekla, da ni mogoče.

Sama industrija zdravil, gre v velikem obsegu v smer genske terapije, o kateri pravzaprav še ne vem zelo veliko. Kar si pa želim na svojem področju, se pravi na področju klinične farmacije, je dejstvo, da bi bila farmacija bolj usmerjena k bolniku.

Na področju bolnišnične farmacije pa mogoče, da bi šlo prav tako bolj individual ozirala na farmacije v smislu priprave intravensko terapije za bolnike. Kar se tiče telemedicine, vem da se v slovenskem področju na temu že nekaj dela in glede na trenutno stanje v Sloveniji mislim, da bo to kaj kmalu zaživelo.

Tako da to nekako to bilo v mojih primerih in razmišljanje o prihodnosti. Kar pa se tiče primerjave z ostalimi državami, bi pa rekla, da smo v nekaterih smo na nekaterih področjih zelo dobri in smo tam nekje v evropskem povprečju.

Kar pa se tiče določenih drugih stvari, pa nam ne gre najboljše. In tukaj bi mogoče izpostavila informatizacijo. Kar se tiče e-temperaturnega lista, v kliničnem centru Ljubljana vem, da ga na določenih oddelkih že uporabljajo, mislim, da na pediatričnem oddelku.

V naši bolnišnici in pa v večini bolnišnic, se e-temperaturni list še ne uporablja. To bi pravzaprav omogočalo hkratno dostopanje zdravstvenega lista pacienta več zdravstvenim delavcem hkrati in bi racionalizirali določene procese dela.

Monika: Jaz se vam še enkrat zahvaljujem za vaš čas in za pripravljenost in vam želim lepe še naprej.
Sara: Tudi vam, hvala lepa.

Najlepša hvala za tvojo pozornost. Vabim te, da preko svoje najljubše podcast aplikacije podaš svoje mnenje. Vesela bom tvojega predloga, katero temo bi ai še želela slišati in katerega strokovnjaka. Prav tako mi lahko, če ti je lažje to sporočiš na mail monika@kunapipi.si ali preko FB sporočila kunapipi.si

Če se ti zdijo naši strokovnjaki in teme zanimive, te vabim, da ta podcast deliš med svoje prijateljice, sorodnice ali sodelavke, ki jim je zdravje in skrb zase pomembna.

Bodi lepo in ostani zdrava!

Monika

Dodatna literatura


Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!


Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja