Epizoda #10: Spolne motnje žensk

V deseti epizodi se Monika Šetinc pogovarja z Mišem Rajićem, dr. med., specialistom ginekologije in porodništva in specialistom spolne medicine na temo spolnih motenj žensk.

Citat

Spolnost je veliko več, kot samo doživljanje orgazma.

Mišo Rajić, dr.med.

Uvodnik

Ta teden bomo odgovarjali na vprašanja o spolnih motnjah žensk. Spolna frustriranost, občutki krivde zaradi neuspeha, izguba samospoštovanja in partnerski problemi so tipične psihološke posledice spolne disfunkcije. Spolna disfukncija je lahko celo razlog za ločitev, kar pa je pogosto nepotrebno saj smo pri zdravljenju spolne disfunkcije dokaj uspešni. Ne obupajmo prekmalu.

Mediji pogosto škoduje današnjim generacijam žensk in moških s tem, ko posredujejo bodisi pomanjkljive ali pa celo napačne informacije o spolnosti. Tu smo zato, da povemo da je večina stvari rešljivih, je eden pomembnejših elementov razreševanja situacije iskren pogovor, je potrebno spremeniti pogled na spolnost v družbi, je potrebno ženskam in moškim povedati in pokazati, da je marsikaj kar mislijo, da je res, pravzaprav stereotip in na koncu da povemo vsem, ki imajo izzive na področju spolnosti, da niso sami. Veliko žensk, moških in parov takšnih in drugačnih je, ki se srečujejo z enakimi problemi.

Spolna frustriranost, občutki krivde zaradi neuspeha, izguba samospoštovanja in partnerski problemi so tipične psihološke posledice spolne disfunkcije.

Spolna disfunkcija je lahko celo razlog za ločitev, kar je pogosto nepotrebno, saj smo pri zdravljenju spolne disfunkcije dokaj uspešni.

Ne obupujmo prekmalu!

Mediji pogosto škodujejo današnjim generacijam žensk in moškim s tem, ko posredujejo bodisi pomanjkljive ali pa celo napačne informacije o spolnosti.

Tu smo zato, da povemo, da:

  • je večina stvari rešljivih,
  • je eden pomembnejših elementov v razreševanju situacije iskren pogovor,
  • je potrebno spremeniti pogled na spolnost v družbi,
  • je potrebno ženskam (in moškim) povedati in pokazati, da je marsikaj, kar mislijo, da je res, pravzaprav stereotip.

In na koncu, da povemo vsem, ki imajo izzive na področju spolnosti – da niso sami! Veliko je žensk, moških in parov, takšnih in drugačnih, ki se srečujejo z enakimi problemi.

Gost

Mišo Rajić

Mišo Rajić je zaposlen v Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani, kjer se ukvarja predvsem z občutljivo mladostniško populacijo in študenti ter s problematiko mladih (prvi ginekološki pregled, kontracepcija, spolno prenosljive bolezni, HPV cepljenje, neželena nosečnost, spolnost, …).

Transkript podcasta

Monika: Lep pozdrav. Greva kar na prvo vprašanje, zakaj so danes temeljne informacije o človekovi seksualnosti in povprečnem spolnem obnašanju tako poplačane in kaj lahko storimo, da se pravilno izobrazimo na tem področju.

Mišo: Spolne disformacije so žal popačene zaradi interneta, mode in ostalih zadev in prikazujejo, ne vem, kako bi temu rekel, napačno sliko normalne spolnosti. Že sama definicija normalne spolnosti je zelo široka. Udeleženci v spolnih odnosih morajo biti zadovoljni. Zdaj pa, kako to počnejo, kaj to počnejo, če ni na škodo drugih ali sebe, se vse smatra z normalnim.

Zakaj je prišlo do izkrivljene resnice o spolnosti, pa bi se dalo debatirati. Ampak, kot sem rekel, mogoče bi bilo potrebno več spolne vzgoje predvsem že v osnovni šoli. Ljudi, že otroke naučiti, kaj je res, kaj ni res, kaj je normalno. Ni sicer pravilen pojem – normalno, ampak, kako bi se bolje izrazil

Težko je reči, kaj je normalno, ker vedno več zadev postaja recimo temu normalno. Tako, kot je bila časih homoseksualnost nenormalna, je zdaj vedno več novih zadev – se reče, da je normalnih, ampak osnovno pravilo pa je, da morajo biti vsi zadovoljni, pa da se nobenemu od udeležencev ne škodi.

Monika: Se pravi čim manj tabujev, kar se tiče (spolnosti) …

Mišo: Čim manj.

Monika: Pa odprto govoriti o spolnosti doma, v šoli.

Mišo: Tako, čim manj tabujev pa odprto govoriti o spolnosti. Predvsem starši imajo poleg šole velik vpliv, da otrokom odprto povedo. Čeprav si otroci še ne predstavljajo točno kaj pa kako, ampak dosti stvari pa razumejo, tako, da jim je treba povedati, da niso čebelice pa štorklje pa ostale zadeve, ampak, da se imata ati in mami rada, da spolnost je del normalnega obnašanja staršev, da to ni tabu, skrivanje in take zadeve. Tako, da družina ima definitivno tudi zelo velik vpliv na to.

Monika: Zdaj pa me zanima, če gremo prav konkretno na ženske, a je nujno, … Dosti se govori, da imajo ženske težave pri doživljanju orgazma. A je doživetje orgazma nujno potreben, da govorimo o kvalitetnem spolnem odnosu?

Mišo: Sigurno ne. Odgovor je ne. Tako, kot sem že prej rekel – važno je zadovoljstvo pri spolnih odnosih. Torej pri spolnih odnosih ni bistvo niti orgazem, recimo pri heteroseksualnih spolnih odnosov tudi ni penetracija nožnice, ampak važno je, da sta oba udeleženca zadovoljna. Poljubljanje in ostale oblike spolnosti, so vse primerne, če sta oba zadovoljna.

Mogoče se sodobno preveč daje poudarka na tem orgazmu pri ženskah. Ženske morajo biti zadovoljne. In ženske so velikokrat zadovoljne, tudi če ne doživijo orgazma. Spolnost je veliko več, kot samo doživljanje orgazma. Je povezovanje, kako bi rekel, vzdrževanje zveze in ostalih zadev, tako da, sigurno ni orgazem bistvo spolnega odnosa.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje in oceno na Apple podcastih. Uporabljaš kaj drugega? Potem mi piši na monika@kunapipi.si in povej, kaj ti je na podcastu Kunapipi najbolj všeč. ?

Monika: Še vedno pogosto slišimo izraz frigidnost. Je to zgrešen pojem, ane?

Mišo: Sigurno je to slabšalni pojem, predvsem za ženske. Zdaj spet pri spolnosti govorimo o spolni želji, o libidu. Spolna želja se sigurno spreminja tekom let, to je ena stvar, potem razlike so tudi v spolni želji med spoloma. Kako bi se izrazil pravilno. Spolna želja se spreminja, ampak ni pomembna količina, kvantiteta spolnih odnosov, ampak zadovoljstvo, kdaj jih imamo, ko jih imamo, če smo zadovoljni s tem.

Ne moremo govoriti o konkretnih številkah, kolikokrat na teden, recimo je potrebno imeti spolne odnose, ampak tokrat da sta oba udeleženca zadovoljna. Tako, da za spolnost je to, mislim, za ženske je to sigurno slabšalen izraz, do katerega pa pogosto pride tudi zaradi tega, ker pogosto med partnerjema diskrepanca med spolno željo, oziroma med tem, kolikokrat hočeta imeti spolne odnose, da sta oba zadovoljna. Zato se je treba o teh zadevah s partnerjem veliko pogovarjati, najti neko srednjo, zdravo pot, da sta obadva partnerja zadovoljna.

Monika: Kdaj pa naj ženska poišče pomoč?

Mišo: Ko pride do hujših težav. Torej, ko to začne motiti normalno življenje doma, pride zaradi tega do partnerskih težav ali drugih težav, potem pa sigurno je, … Pri pomanjkanju spolne želje se svetuje obisk specialista, ali spolne medicine. Vsaj ginekologa za začetek pri ženski, če rečemo.

Monika: Verjetno jo bo ginekolog znal napotiti naprej in usmeriti.

Mišo: Ginekolog bo vsaj poznal osnove, potem pa se naprej napoti k specialistu spolne medicine.

Dodatna literatura


Vaše mnenje nam je pomembno:

Pustite komentar spodaj (lahko je popolnoma anonimen!) in nam povejte ali se strinjate ali ne s povedanim v podcastu in ali imate na to temo svojo izkušnjo!


Ne spreglejte tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja