Epizoda #29: Dieta pri povišanem LDL holesterolu

V devetiindvajseti epizodi se z Emanuelo Čečer Vilhar, nutricistko, pogovarjamo o dieti pri povišanem LDL holesterolu.

Družinska hiperholesterolemija je najpogostejše prirojena presnovno bolezen, ki se pojavi kar pri eni od 250 oseb.

Emanuela Čerček Vilhar, mag. prehrane
Vsak petek zjutraj ti pred začetkom dneva pošljemo en zakon email. 10 stvari v hitro branje. 🥰 Pridruži se več kot 1000 ženskam, ki prejemajo novice!
Vsak petek zjutraj

Uvodnik

Povišan LDL holesterol je eden izmed glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki letno vzame največ človeških življenj.

Vemo, da je povišan holesterol ‘tihi ubijalec’, saj običajno občutimo njegove posledice, ko je žal že prepozno.

Pa da ne bom govorila samo o negativnih posledicah. Pozitivna novica je, da s priporočeno prehrano in zdravimi navadami lahko pomembno vplivamo na znižanje slabega holesterola in poskrbimo za zvišanje dobrega holesterola. Že samo opustitev kajenja lahko v enem letu zmanjša možnosti za nastanek srčno-žilnih obolenj za 50 %.

V podcastu povemo katera živila naj uživamo ob povišanem holesterolu, katera stanje poslabšajo, kakšen način priprave prehrane je primernejši od drugega in podali nasvete o tem, kako lahko z majhnimi spremembami v vsakdanu poskrbimo za bolj zdrav življenjski slog.

Podcast je za ljudem, ki imajo povišan holesterol, sumite na povišan holesterol ali pa si želite smo bolj zdravo prehranjevati.

Gost

Emanuela Čečer Vilhar je diplomirala iz naslova Dieta pri hiperholesterolemiji, trenutno pa je zaposlena na Inštitutu za nutricionistiko.

Transkript podcasta

Lepo pozdravljeni. Me zelo veseli da je danes z nami in bova govorili eni zelo pogostem problemu, preden greva na vprašanja, če nam poveste, kdo je Emanuela Čerček Vilhar?

Emanuela: Lepo pozdravljeni. Sem Emanuela Čerček, magistrica prehrane. Delala sem torej na Biotehniški fakulteti, zdaj pa delujem na Inštitutu za nutricionistiko.

Najprej splošno vprašanje, kaj je hiperholesterolemija in kako do nje pride?

Emanuela: Laično povedano, gre v bistvu za povišane koncentracije holesterola v naši krvi. Nastane lahko zaradi nekih prirojenih oziroma pridobljenih motenj. Prirojena hiperholesterolemija je dejansko posledica dednih genetskih motenj, medtem ko ta pridobljena, imenujemo tudi lahko sekundarno, pa nastane kot odraz nekih drugih bolezni.

Uživanja zdravil ali pa nezdravega življenjskega sloga, kamor uvrščamo neustrezno prehrano, ko se premalo gibamo ali pa imamo še škodljive navade, kot za na primer alkohol in pa kajenje.

Nam lahko poveste mogoče malo več o družinski hiperholesterolemiji?

Emanuela: Gre za najpogostejše prirojeno presnovno bolezen, ki se pojavi kar pri eni od 250 oseb. Če ne zdravimo zlasti starostnih skupini mladih odraslih povezana z izjemno visokim tveganjem srčno žilnih zapletov kasneje v življenju.

Najprimernejši čas za odkrivanje te družinske hiperholesterolemije predstavlja ravno otroško obdobje, saj omogoča zgodnjo obravnavo in izvedbo ustreznih ukrepov. Tu se dejansko začne ta razvoj ateroskleroze že v zgodnjem otroštvu in se potem klinično v obliki bolezni srca in ožilja navadno izrazi šele v odraslih letih.

Naj pa bi bila zelo redko diagnosticirana. Zakaj je temu tako?

Emanuela: Ja v bistvu zato ker v večini teh razvitih držav še vedno ne izvajajo presejanja pri otrocih. Posledično zato še vedno ta ostaja zelo poddiagnosticirana. Kar še vedno velja tudi za Slovenijo. Vendar pa se z nekim univerzalnim presejanjem holesterola na primarni ravni, v sklopu sistematskih pregledov otrok pred vstopom v šolo, stanje nekako vsako leto izboljšuje. To smo uvedli tudi že pri nas.

Omenili ste, da se kasneje v življenju izkažejo težave hiperholesterolemije. Kdaj to je?

Emanuela: Nekje pri dvajsetih letih in naprej še v kasnejših obdobjih. Nekih takih vidnih znakov na prvi pogled ni. Preveriti moramo krvno sliko. Kasneje v odraslem obdobju pa lahko pride hitro do srčne kapi. Problem je še posebej, če ne vemo ali ima to bolezen morda tudi kakšen naš svojec. Potem se težje odkrije to bolezen.

Ali je holesterol nasploh škodljiv za naše zdravje?

Emanuela: Da lažje odgovorimo na to vprašanje, je potrebno najprej razjasniti, kaj holesterol sploh je in kakšno vlogo ima na v našem telesu. Gre za molekulo, ki jo uvrščamo med maščobe oziroma natančneje v skupino sterolov. Ker je holesterol gradnik celičnih membran, ga dejansko najdemo prav v vsaki celici našega telesa.

Za naše delovanje je tako nujno potreben, saj je predhodnik žolčnih soli, vitamina D3, in tudi številni steroidnih hormonov, kot so na primer kortizol, testosteron, progesteron, aldosteron in še nekaj drugih. Se pravi, holesterol za naše zdravje potrebujemo in v določeni meri ga celo naše telo sintetizira samo.

Seveda lahko ta postane škodljiv, če se njegova koncentracija v krvi pretirano poveča, kar na dolgi rok privede do razvoja bolezni srca in ožilja. Je pa seveda potrebno omeniti, da poznamo več vrst holesterola, ki imajo telesu drugačne učinke. Največkrat se v javnosti govori o tj. slabem, LDL holesterolu in tj. dobrem, HDL holesterolu. Imamo pa v telesu prisotne tudi nekatere druge delce, kot so IDL, VLDL delce in hilomikrone, ki se jih manj pogosto omenja.

Kaj je kratica LDL holesterol? Gre za lipoproteinske delce nizke gostote in ti običajno nosijo 2/3 holesterola po našem telesu. Čez čas se ta holesterol, ki ga LDL delci nosijo, začne kopičiti na žilah, kar vodi v srčno-žilne bolezni. Na drugi strani imamo tako imenovani dobri holesterol HDL, to pa so lipoproteinski delci visoke gostote. Ti imajo pomembno vlogo pri vračanju holesterola, ki ga nosijo LDL delci iz perifernih tkiv nazaj v jetra.

Po domače povedano, pobira HDL holesterol tisti holesterol, ki ga je pustil LDL v mehkih tkivih je nazaj v jetra in tako deluje zaščitno.

Če ugotovimo, da imamo previsoko vrednost serumskega holesterola, kaj vse je potrebno spremeniti?

Emanuela: Za doseganje optimalnih ravni maščob v krvi, se sprva priporočajo spremembe našega življenjskega sloga. Na prvem mestu uvrščamo uravnoteženo prehrano. Izvajati redno telesno dejavnost. Če imamo povišano telesno maso, je priporočljivo, da le to normaliziramo, hkrati pa opustimo te škodljive navade, kot sem že prej omenila, na primer kajenje in prekomerno uživanje alkohola. O vsem tem se moramo posvetovati tudi z osebnim zdravnikom, ki nam po potrebi predpiše tudi določena zdravila za uravnavanje teh lipidov v krvi.

Torej, ali se za vse ljudi, ki imajo povišan holesterol pa dejva samo povedati, da ko govoriva o povišanem holesterolu, govoriva o slabem, LDL holesterolu. Torej ali se za vse ljudi, ki imajo povišan holesterol, predpisuje oziroma priporoča enaka dieta?

Emanuela: Ko imamo ugotovljene povišane vrednosti lipidov v krvi, se nam torej priporočali vodenje prehrane za zniževanje holesterola v krvi. In ker gre tu za neke enotne smernice, oziroma priporočila so ta predana vsem bolnikom enako. Se priporoča enaka dieta.

Katere bolezni pa se še mora upoštevati recimo ob predpisu diete za ljudi s povišano srednosti lepilov?

Emanuela: Pri zdravljenju se mora upoštevati vse priključene bolezni, ki jih bolnik ima. Ki vplivajo oziroma spreminjajo prehrano bolnika. Na primer Če ima neka oseba s povišanih holesterolom pridruženo še laktozno intoleranco, moram tudi to upoštevati, tako izločimo na primer izdelke, ki vsebujejo laktozo in jih zamenjamo z brezlaktoznimi izdelki in dodamo encim laktazo. Sledimo pa tudi smernicam za prehranjevanje ob povišanem holesterolu.

So še kakšne druge bolezni, ki jih mora upoštevati, oziroma katere so najbolj pogoste?

Emanuela: Velikokrat je povišan holesterol posledica drugih pridruženih bolezni, kot vzrok pri sekundarni hiperholesterolemiji. Velikokrat gre tukaj za sladkorno bolezen, policistični sindrom jajčnikov.

Česa ljudje s povišanim holesterolom pojedo preveč in česa premalo?

Emanuela: Njihova prehrana vsebuje preveč nasičenih in trans maščobnih kislin. Po drugi strani pa imajo prenizek vnos zdravju prijaznih, enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Zaužijejo preveč sladkorja, soli in pa premalo prehranske vlaknine. V splošnem preveč predelanih in predpakiranih izdelkov, ne posegajo po polnozrnatih živil in uživajo premalo sadja in zelenjave, stročnic. Večkrat pa bi se morale na njihovem jedilniku znajti morske ribe in oreščki.

Katere vrste maščob je potrebno izbirati pri prehrani ob diagnosticirani hiperholesterolemiji?

Emanuela: Najprej je potrebno omeniti, da ločimo več vrst maščob, glede na njihovo kemijsko strukturo. Poznamo tj. Nasičene maščobe, ki vsebujejo samo enojne vezi in so poleg trans maščob eden izmed glavnih krivcev za povišan serumski holesterol.

Njihov glavni vir je živalska maščoba, zato jih najdemo predvsem pri polnomastnih mlečnih izdelkih, kot so na primer sir, smetana, mleko, maslo. Pa tudi v mastnem mesu, rdečem mesu, različnih tropskih oljih, kot sta kokosovo, palmino olje. In v številnih slaščicah, tortah, biskvitih in ostalih pečenih jedeh.

Zaradi neugodnih učinkov nasičenih maščobnih kislin, te nadomestimo z enkrat nenasičenimi, kamor uvrščamo oleinsko kislino ali večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. To so Omega-6, Omega-3 maščobne kisline. Potem pa imamo še trans maščobe, ki zelo neugodno vplivajo na raven holesterola in se njihov vnos priporoča pod 1% dnevno. To smo zakonodajno v Sloveniji že uredili.

Na trgovskih policah se ne smejo nahajati izdelki, ki imajo višji delež trans maščob od 1%. Morda še nekaj besed o njihovem nastanku. Ponavadi pride do njihovega nastanka s tehnološkim postopkom hidrogenacije rastlinskih olj. Nastaja tudi pri cvrenju pri visokih temperaturah. Lahko pa se tudi naravno tvorijo v živalski maščobi v vampih živali.

Živila, ki so bogata z njimi, so predvsem izdelki, kjer smo uporabili delno hidrogenirana olja, kot so npr. krekerji, piškoti, poleg tega pa jih vsebujejo tudi cvrti izdelki.

Kakšno pa mora biti ali pa je optimalno razmerje med Omega-3, Omega-6 in Omega-9 maščobnimi kislinami?

Emanuela: Z današnjim načinom prehranjevanja z izjemo predvsem prevelike količine Omega-6 maščobnih kislin in premalo Omega-3. Zato zelo velikokrat prihaja do nekega neugodnega razmerja maščob. Želimo si, da bi bilo razmerje med Omega-6 in in Omega-3 maščobnimi kislinami čim nižje. Nekje od 5:1,do 10:1.

Tudi sam vnos večkrat nenasičenih kislin naj bi predstavljal 7% dnevnega energijskega vnosa. Lahko tudi do 10%, če želimo zmanjšati vnos nasičenih maščob. Omega-9 maščobne kisline, se pravi enkrat nenasičene, imajo eno dvojno vez in naj bi po priporočilih te predstavljaje vsaj 10% energijskega vnosa oz. Manjši vnos v zamenjavo s nasičenimi maščobami naj bi bil ta odstotek nekoliko višji.

Prej ste omenili, da se trans maščobnih kislin priporočala 1% dnevno. Kakšna količina je to v praksi?

Emanuela: Pod 1%. To pomeni 1 gram na 100 gramov. Stremimo k čim manjšem vnosu. Čim manj ocvrtih jedi, predpakiranih, predelanih jedi. Kot sem že omenila, smo zakonsko uredili in se na policah v Sloveniji dejansko ne nahajajo izdelki, ki imajo višjo vsebnost trans maščobnih kislin od 1%.

Kakšna živila bi morali jesti, da bi uravnotežili razmerje med Omega 3, 6 in 9 maščobnimi kislinami?

Emanuela: Če pogledamo olja in maščobe, ki imajo zelo ugodno razmerje med Omega 6 in 3 maščobnimi kislinami, so na primer repično, konopljino, orehovo, laneno in oljčno olje. Takšno razmerje najdemo tudi pri mastnih morskih ribah, kot so losos, trska, sardine, v tuni, skuši in slaniku. In pa v školjkah in ostali morski hrani.

Kar se tiče semen, imata ugodno razmerje predvsem bogata z Omega 3 maščobnimi kislinami, lanena semena in vse bolj popularna chia semena. Živila bogata z Omega 9 maščobnimi kislinami so predvsem oljčno in repično olje. Poleg tega pa jih vsebuje tudi večina vrst oreščkov in avokado.

Ti je podcast všeč? Naredi nam uslugo in podaj svoje mnenje! Čaka te tudi majhna nagrada.

Na kakšen način je primerno pripravljati hrano, če smo bili diagnosticirani za hiperholesterolemijo?

Emanuela: Pri pripravi hrane stremimo k metodam, kjer ne uporabljamo maščob, ali pa jih poskušamo uporabljati čim manj. Najbolj priporočljive metode na primer parjenje, dušenje, pečenje v pečici ali pa na žaru. Če pečemo pecivo, pri tem raje uporabljamo papir za peko, namesto klasičnega premaza z maslom.

Obstajajo primeri, ko ste maščobam pri pripravi jedi ne moremo izogniti, takrat izberemo rafinirana rastlinska olja, na primer olivno, repično, sončnično olje. Ali pa rastlinske margarine. Nikakor ne uporabljamo živalske maščobe, kot so svinjska mast ali maslo.

Cvrtju se probamo izogniti, saj se pri tem v živilo vpije zelo veliko maščobe, lahko do 40 procentov. Hkrati pa zaradi visokih temperatur tukaj nastajajo trans maščobne kisline. Če se že odločimo za ta postopek, uporabimo rafinirano olje, potem cvremo pri višjih temperaturah in ne uporabljamo istega olja za cvrenje več kot dvakrat.

Sem opazila, da na embalaži piše, da je olje primerno za cvrtje tudi do 8 krat. Kako je pa s tem?

Emanuela: Na trgu obstajajo olja, ki so že prilagojena in imajo visoko točko dimljenja. Seveda moramo povedati, da so različne maščobe in olja različno primerna za toplotno obdelavo. Predvsem zaradi teka, ker imajo maščobno kislinsko sestavo. Hkrati, ko mi olje segrevamo, se pri tem izgubljajo zdrave in koristne snovi.

To so različni vitamini in polifenoli v oljih. Za toplotno obdelavo niso primerna olja, ki imajo visoko vsebnost večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Npr. Laneno in orehovo olje. Za njih se uporaba hladna uporaba na različnih solatah. Takšna olja so zaradi prisotnih dvojnih vezi v splošnem bolj podvržena oksidaciji, hkrati pa zaradi visokih temperatur, pride do strukturnih sprememb in se začnejo tvoriti zdravju škodljive trans maščobne kisline.

Hkrati nastajajo tudi nekatere druge kancerogene snovi. Pri segrevanju, še posebej pri cvrtju, uporabljamo olja z visoko točko dimljenja. Da razločim, kaj to je. Gre za temperaturo, pri kateri se iz olja prične rahlo kaditi. Pri tej temperaturi se začne tvoriti škodljive snovi.

Olja, ki imajo visoko točko dimljenja in pa ugodno razmerje med Omega 3 in Omega 6 maščobnimi kislinami, sta rafinirano olje oljne ogrščice in ekstra deviško oljčno olje. Sama bi priporočila uporabo teh, še posebej pri cvrtju.

Katera hrana oziroma makrohranila pa se poleg maščob, vplivajo na zmanjšanje povišanega slabega holesterola?

Emanuela: Na prvem mestu je to tista hrana, ki je bogata z vlakninami. Še posebej gre tu za topne vlaknine, ki naj bi dejansko uspele znižati za kar 5 – 10 % vrednosti LDL holesterola. Poznamo več različnih učinkovitih vlaknin. Najbolj znani so beta-glukani iz ovsa, potem pa indijski trpotec.

Pektin, ki ga najdemo zelo veliko v sadju in pa guar gumi. Lahko posegamo po funkcionalnih živilih, to so hranilne oz. Bioaktivne snovi, ki izvirajo iz rastlin oz. Mikrobov in jih dodajamo živilom, ker imajo ob večjem vnosu dokazane ugodne učinke na naše zdravje. Eno izmed takšnih živil so na primer fitosteroli. Ti so strukturno zelo podobni holesterolu, zato tudi delujejo.

Najdemo pa jih predvsem v rastlinskih oljih in margarinah. V nekoliko nižjih koncentracijah tudi v sadju in zelenjavi. Za njih se priporoča, da bi dnevno zaužili dva do tri grame. Klinično dokazano to prispeva k še do 15 % LDL delcev. Ene izmed učinkovitih živil, pa so soja, rdeč fermentiran riž, kurkumin in izvleček zelenega čaja.

Prej ste omenili, da so priporočene ribe in morski jedi. Kaj pa pri veganih in vegetarijancih?

Emanuela: Najprej, da povem sploh še nekaj o holesterolu. Na prvem mestu moramo poudariti, da holesterol izvira samo iz živalskih izdelkov, medtem ko ga v rastlinskih živilih ne najdemo. Se pravi z njim bogata in živila so na primer jajčni rumenjak, notranji organi živali, maslo, goveji loj in različne mesnine, kot je na primer slanina.

Vegetarijanci in vegani na splošno teh stvari ne uživajo. Pri njih, kot sem rekla je zelo ugodna za uživanje soja. Oni se izogibajo živalskim izdelkom, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob. Je pa res, da se morajo izogibati tudi vseh predelanih izdelkov, ki še vseeno vsebujejo nasičene in trans maščobne kisline.

Torej katera hrana poleg vpliva na zmanjšanje povišanega holesterola. Prej ste že omenili sadje zelenjavo. Katera živila so to?

Emanuela: Kot sem že omenila vsa hrana, ki je bogata z vlakninami in funkcionalna živila. Zelo pomembno je tudi, da se na našem jedilniku večkrat znajdejo ribe. Vsaj dvakrat tedensko. Da posegamo predvsem po perutnini, se izogibamo mastnemu mesu.

Veliko sadja, zelenjave, ki imajo vlaknine, kot ostale vitamine in minerale, torej koristna hranila. Poleg tega se izogibamo pred pripravljenim, predpakiranim živilom. Kar se tiče še sadja in zelenjave, se izognimo marmeladam, sadnim sokovom, sušenemu in vloženemu sadju, zelenjavi, ker vsebujejo veliko sladkorja.

Posegamo po polnozrnatih izdelkih, ki imajo večje količine prehranskih vlaknin, višje vsebnosti hranil v primerjavi z belimi izdelki (kruh, testenine iz bele moke, bel riž, …) Pri mesnih izdelkih pa še povem, da je zelo pomembno, da se čim bolj izognemo predelanim mesninam. Različnim klobasam, salamam, hrenovkam, ker še vseeno v tej obliki vsebujejo veliko skrite (nasičene) maščobe. Hkrati pa je v njih tudi večja količina soli.

Uživanje nesoljenih oreščkov se je v kar nekaj raziskavah izkazalo, da delujejo ugodno, kljub temu,da imajo visoko vsebnost maščob. Ker pa imajo po drugi strani toliko hranilnih vrednosti in te maščobe so dejansko zelo dobre sestave. Če se osredotočiva še na samo tekočino, je bolje, da posegamo vodi nesladkanih čajih, medtem ko različnim sladkim pijačam, gaziranim pijačam in 100% sadnim sokovom, pa se probamo izogniti.

Ne glede na vse, vsebujejo količine sladkorja. In seveda vsem cvrtjem, krofom, tortam, zaradi velikih vsebnosti nasičenih in trans maščobnih kislin.

Koliko je primerna količina zaužitih oreščkov na dan?

Emanuela: Eno pest si vzamemo za mero. Ponavadi je to okoli 30 g. To tudi piše na embalaži.

Kako pa je z uživanjem sadja in zelenjave. V smislu, ali je priporočljivo stiskanje sokov, pripravljanje smutijev?

Emanuela: Bolj je priporočljivo, da uživamo sadje in zelenjave v kosih. Zelenjavo lahko poparimo, podušimo, kuhamo. Zaradi tega, ker uživanje v različnih smutijih, nam zelo hitro dvigne raven sladkorja v krvi. Ima višji glikemični indeks v primerjavi, če mi zaužijemo celo jabolko.

Kako pa to?

Emanuela: Ker se razbije celice v jabolki, če govoriva o jabolki. Takrat je sladkor bolj dostopen in posledično se v naši krvi, krvni sladkor dvigne. Če jemo celo jabolko, potrebujemo nekoliko več časa, da se razcepijo vse te vezi in se bolj postopoma dviguje sladkor.

Zakaj bi potem sploh delal sokove / smutije?

Emanuela: Predvidevam, da bolj zaradi okusa. Moramo pa poudariti, da so te je lahko tudi zelo različno pripravljeni. Po večini jim dodajamo le sadje in zelenjavo, medtem, ko jih pa lahko dodamo tudi še različne oreščke, ovsene kosmiče, beljakovine, jogurt, skuto, skyr in posledično dodatek beljakovin in maščob povzročijo, da se sladkor v krvi dvigujejo nekoliko počasneje. Gledati moramo celotno sestavo smutija, soka.

Prej sva govorili o tem, da je potrebno pojesti dovolj vlaknin. Koliko gramov vlaknin pa naj bi pojedel bolnik?

Emanuela: Dnevno se priporoča nekje 30 g prehranske vlaknine. Od tega se priporoča, da je od 7 – 13g topnih vlaknin. Te vsote takšnih vlaknin najdemo v živilih, ki ste jih že sami omenili in tudi v stročnicah, kot so fižol, soja, grah, leča in polnozrnati izdelki. Za stročnice je priporočljivo, da jih prej namakamo in potem pokuhamo, da so vlaknine bolj dostopne.

Ali lahko lanena semena uživamo cela, namreč na policah vidimo različna pakiranja, cela in pa na primer zmleta, potolčena? Je pomembno, katera izberemo?

Emanuela: Lanena semena imajo zelo veliko nenasičenih maščobnih kislin. To pomeni, da so zelo povržena oksidaciji, zato se mleta semena ne priporočajo. Če jih uživamo, potem jih zmeljemo tik pred zaužitjem. Ni priporočljivo, da jih mi hranimo zmleta. Nič ni narobe s tem, da jih zmeljemo, ampak ni v redu, da jih takšne pustimo stati, ravno zaradi oksidacije. Je pa priporočljivo, da jih namakamo.

Na živilih pogosto lahko zasledimo, da je oznaka manj maščob. Ali to že kar pomeni, da je to bolj zdrava izbira?

Emanuela: Te trditve so dejansko vse zakonsko urejene, vsaj morale bi biti. Če nek izdelek vsebuje manj maščob, to pomeni, da mora slediti nekemu pravilu, da vsebuje toliko in toliko manj maščob. Drugače te trditve ne bi smelo biti. Pri tem je potrebno pogledati vse sestavine izdelka. Vendar pa živila s temi trditvami dejansko vsebujejo manj maščob.

Rekli ste, da moramo biti pozorni na celoten izdelek. Na kaj moramo biti pozorni pri tabeli vsebnosti hranil, ko izbiramo pripravljena živila, jedi?

Emanuela: Pozorni smo predvsem na vsebnost maščob v izdelku. Predvsem za dieto pri hiperholesterolemiji je pomemben ta podatek o vsebnosti nasičenih maščobnih kislin. Ti morajo biti čim nižji. Poleg tega pa v splošnem pazimo, da sama živila vsebujejo čim manj sladkorjev, manj soli in imajo visoke vsebnosti vlaknin.

Ti ravno tako pripomorejo k preprečevanju slabega holesterola. Je pa tudi to na splošno priporočljivo za vse, da gledamo na te stvari. Se pravi manj soli, sladkorja pa tudi manj nasičenih maščob.

Imate priporočila kakšnih knjig, ki vsebujejo recimo recepte, ki so primerni za pripravo hrane pri ljudeh s hiperholesterolemijo?

Emanuela: Nekaj gradiva dobijo pacienti pri svojem osebnem zdravniku. Tudi primere jedilnikov. Tam že dobijo neke osnove. Je pa kar nekaj gradiv v knjižnica, internetu, kjer lahko sami pobrskajo in dobimo recepte. Dobimo pa tudi smernice, kaj lahko, kaj je priporočljivo, kaj ne in se lahko lotimo sami ustvarjanja v kuhinji.

Povejte mi, kakšne so vaše izkušnje. Ali ljudje z lahkoto spremenijo svoje navade, so motivirani, da spremenijo svoje navade, ali še naprej živijo s temi navadami, ki so jih imeli prej?

Emanuela: Vsi ljudje smo si različni. Ene se to močno dotakne in hitro spremenijo svoje navade, vendar pa smo samo ljudje in iz navad, ki jim sledimo že toliko časa, je zelo težko spremeniti. Vse te spremembe so težke, se za njih moramo zavzeti in biti visoko motivirani, da spremenimo nove navade. To ni lahka stvar.

Ali obstajajo enostavne spremembe, ki zahtevajo minimalno truda, časa in se to pozna v prehrani? Katere majhne zamenjave bi to lahko bile?

Emanuela: Kot sem že omenila, da zamenjamo izdelke iz bele moke z polnozrnatimi, ker vsebujejo zelo veliko vlaknin. V vsak obrok poskušajmo vnesti nekaj sadja in zelenjave. Posegajmo po perutnini, namesto drugih mesnih (pridelanih) izdelkih. Morda malo manj cvremo hrano, zmanjšamo pogostost. Se lotimo drugačnega načina priprave hrane. Postopne in majhne spremembe.

Hvala za priporočila za pojasnila in seveda, da ste pripravljeni pomagati ljudem spremeniti svoje navade.

Emanuela: Hvala vam za povabilo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja